Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišča iz šestih evropskih držav, ki so bila junija vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju. Foto: UNESCO
Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišča iz šestih evropskih držav, ki so bila junija vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju. Foto: UNESCO
UNESCO certifikat za kolišča
Certifikat za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine so v Švici prejeli predstavniki Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Slovenije in Švice. Foto: UNESCO

Unescov odbor za svetovno dediščino je že junija na 35. zasedanju v Parizu soglasno uvrstil serijsko nominacijo Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Slovenije in Švice Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine. Skupni projekt nominacije je vodila Švica, iz Slovenije pa sta vključeni dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju.
Sodelovanje "koliščarskih" držav tudi naprej
Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 pr. n. št., ki so pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja.
Sodelovanje držav pa se z vpisom kolišč na Unescov seznam ni končalo. Upravljanje spomeniškega območja in ostale dejavnosti bodo potekale v okviru mednarodne koordinacijske skupine pod vodstvom Avstrije. V Sloveniji vse dejavnosti koordinira ministrstvo za kulturo v sodelovanju z občino Ig in Krajinskim parkom Ljubljansko barje ter drugimi strokovnimi ustanovami.
Idrijska dediščina živega srebra bo spet obravnavana 2012
Petkove slovesnosti v Neuchatelu so se udeležili generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, nacionalna strokovna koordinatorka za svetovno dediščino Unesca Špela Spanžel, z občine Ig župan Janez Cimperman in Marica Zupan, Špela Karo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS in veleposlanik Republike Slovenije v Švici Bojan Grobovšek, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Republika Slovenija je imela doslej na seznamu svetovne dediščine vpisane samo Škocjanske jame kot naravno dediščino. V letih 2009 in 2010 je Odbor za svetovno dediščino obravnaval skupno serijsko nominacijo Španije, Slovenije in Mehike z naslovom Živo srebro in srebro. Almadén in Idrija s San Luis Potosíjem, ki ni dobila zadostne podpore za vpis. Skupna nominacija dediščina živega srebra je v postopku evalvacije in bo pred odborom obravnavana spet junija 2012.