Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1.000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp (Švica, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija).

Kako so živeli prvotni kmetovalci v Evropi?
Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 let pred našim štetjem, ki so jih odkrili pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja.

Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišča podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi ter natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Zaradi odličnih možnosti natančnega datiranja ostankov arhitekturnih elementov (analiza letnic z dendrokronologijo) kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju, hkrati pa podajajo najboljše znane arheološke vire za prazgodovinske naselbine.

"V igri" za vpis tudi Idrija
Republika Slovenija je imela do zdaj na seznamu svetovne dediščine vpisane samo Škocjanske jame kot naravno vrednoto. V letih 2009 in 2010 je Odbor za svetovno dediščino obravnaval skupno serijsko nominacijo Španije, Slovenije in Mehike z naslovom "Živo srebro in srebro. Almadén in Idrija s San Luis Potosíjem.", ki pa ni dobila zadostne podpore za vpis.

Odbor je izglasoval odlog vpisa celotne nominacije s priporočilom, naj države znova preučijo in predložijo revidirano nominacijo, kar sta Slovenija in Španija storili januarja letos. Skupna nominacija dediščina živega srebra je v postopku evalvacije in se bo pred odborom spet znašla junija 2012.