Po podatkih državnih statistikov je bilo v letu 2011 iz Slovenije izvoženih 34 odstotkov posekane lesne surovine, evidentirani letni posek lesa pa se povečuje. Ta je leta 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.

Težave so predvsem v zastareli tehnološki opremljenosti zlasti za primarno predelavo lesa. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi, slovenska lesna industrija pa zadnja leta vidno hira.
Skupno število zaposlenih v gozdarski dejavnosti ter lesnopredelovalni in papirni industriji se je od leta 2000 do leta 2011 zmanjšalo za okrog 6.000, na 24.800. Število zaposlenih se je izrazito zmanjšalo zlasti v lesnopredelovalni industriji, in sicer z okrog 13.800 (v letu 2000) na okrog 9.600 (v letu 2011), kažejo podatki državnega statističnega urada.
Gozdove je treba paziti
Nikakor ne gre spregledati tudi okoljske funkcije gozdov, ki v Sloveniji pokrivajo 58,4 odstotka celotne površine. Imajo zelo pomembno vlogo pri preskrbi in čiščenju vode (ohranjajo čistost podtalnice in kakovost vodotokov) ter uravnavanju odtoka padavinskih voda v vodotoke (preprečujejo poplave).

Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera poudarja, da gozdna tla vpijejo 28-krat več vode kot peščena tla. Raziskave so še pokazale, da je spiranje tal na travniku do sedemkrat večje kot v gozdu, na goli površini pa kar 470-krat večje kot v gozdu.
En hektar bukovega gozda npr. zadržuje dva milijona litrov deževnice in jo odda kot pitno vodo v okolje. Odrasla bukev v povprečju sprosti tudi 9.400 litrov kisika na leto, to pomeni, da hektar bukovega gozda lahko pridela na leto toliko kisika, kot ga porabi letno 100 ljudi, poudarjajo v fundaciji.