Avgusta je večji del Evrope, tudi Slovenijo, zajel vročinski val, ki so ga v južnih delih celine poimenovali Lucifer. Zelo visoka temperatura je povzročila veliko gozdnih požarov in močno oklestila pridelek. Na takšne pojave se bo treba navaditi, svarijo vremenoslovci, ki so dejali, da so vročinski valovi danes vsaj štirikrat pogostejši, kot so bili pred stotimi leti.

"Na začetku 20. stoletja bi bilo tako vroče poletje, kot je bilo letošnje, nekaj res nenavadnega. V južni Evropi v prihodnjih letih obstaja desetina možnosti, da bo vsako poletje tako vroče, kot je bilo letošnje," je dejal Geert Jan van Oldenborgh, raziskovalec z nizozemskega kraljevega meteorološkega instituta.

Vročinski valovi, med katerimi se bo živo srebro dvignilo na 40 stopinj in več, bodo postali v prihodnjih desetletjih v Evropi nekaj običajnega, če bomo ljudje v ozračje še naprej izpuščali toliko toplogrednih plinov, je dodal van Oldenborgh. Poleg tega postajajo vročinski dnevi tudi vse bolj vroči - v primerjavi z letom 1950 je temperatura v najbolj vročih dneh za stopinjo do dve višja.

Vročina bi bila lahko usodna za veliko ljudi
Svetovna temperatura je leta 2016 že tretje leto zapored dosegla nov rekord. Od leta 2003 je zaradi visoke temperature v Evropi umrlo 35.000 ljudi, leta 2010, ko je zelo visoka temperatura zajela Rusijo, je bilo to usodno za nekaj tisoč ljudi. Med Luciferjem so v italijanske bolnišnice na urgenco sprejeli 15 odstotkov več bolnikov kot običajno.

Grožnja z visoko temperaturo je poleg Evrope še posebej velika na območjih, ki se že tako "pražijo" v veliki vročini, kot so južna Azija ali zalivske države. "Nujno je, da bodo mesta začela sodelovati z znanstveniki in strokovnjaki za javno zdravje pri izdelavi načrtov za boj proti vročini. Podnebne spremembe že vplivajo na življenje ljudi, in če bodo ti načrti dobri, bodo reševali življenja," je opozoril
Robert Vautard iz laboratorija za podnebje in okolje.