Petino prispevajo čebele. Pomen čmrljev, ki so prav tako dobri opraševalci, v Sloveniji podcenjujemo. Pred leti je bilo zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev veliko pomorov čebel, v zadnjih letih se je ozaveščenost ljudi izboljšala. Vedno več skrbi pa povzroča nezakonita trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki je po podatkih Europola že večja od trgovine z nedovoljenimi drogami.

Letošnja sezona za čebelarje uspešnejša
Slovenski čebelarji so po lanskem katastrofalnem letu, najslabšem v zadnjih sedmih desetletjih, ko sta jim žled in obilje padavin odnesla kar 25 milijonov evrov prihodka, spet bolj optimistični. Že po cvetenju akacije smo pridelali več medu kot lani vse leto, se pohvalijo nekateri. "Dobra akacijeva paša pomeni v Sloveniji skoraj tretjino pridelanega medu letno, zato mislim, da bo letošnja sezona mnogo boljša in slovenski potrošniki bodo lahko dobili slovenski med, kar je bilo v preteklem letu skoraj nemogoče," pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Ko je letina dobra, naberejo čebele v Sloveniji okoli 2000 ton medu, lani so ga manj kot četrtino toliko – le 470 ton. A posledice lanskih slabih vremenskih razmer čebelarji , med njimi je okoli 140 poklicnih, čutijo še letos, saj je pozimi 30 % čebeljih družin umrlo.

Z 200 panji do povprečne plače
"Čebelarstvo ni priložnost za hiter zaslužek, čebelari se lahko le na dolgi rok," pravi Marija Sivec iz Kobarida, ena redkih slovenskih čebelark, ki se s čebelarstvom ukvarja že 30 let. Trenutno ima okoli 400 panjev. In koliko čebeljih družin je potrebnih za povprečno plačo? "Najmanj 200," pravi Marija, "treba je vedeti, da je vsako leto drugače, mi smo odvisni od vremena, mi nismo odvisni od sebe, to ni štanca, ko lahko delaš, kakor se ti zdi."

Čebele marljive, čmrlji deloholiki
Poleg čebel, ki jih je v Sloveniji okoli 500 vrst, so pomembni opraševalci tudi čmrlji. Po svetu je vzreja čmrljev že donosen posel, vsako leto vzredijo milijon družin. 30 podjetij s čmrlji zasluži 55 milijonov evrov na leto, v Sloveniji pa se z vzrejo čmrljev za zdaj gojitelji ukvarjajo le ljubiteljsko. Okoli sto jih je. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo pa čmrlje gojijo le za raziskovalne namene.

Zaradi videza, predvsem pa zaradi predsodkov veljajo čmrlji za lenuhe. "A to je daleč od resnice," pravi dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. "Če rečemo za čebelo, da je marljiva, lahko za čmrlje rečemo, da so deloholiki, dejavni so od zgodnjega jutra do poznega večera in tudi v slabem vremenu," dodaja Bevk.

Paradižnik oprašujejo čmrlji, čebele ga ne morejo
Množična laboratorijska vzreja čmrljev se je začela pred tridesetimi leti, ko so ugotovili, da so čmrlji idealni za opraševanje paradižnikov in druge zelenjave, ki jo gojijo v rastlinjakih. Ker čebela paradižnika ne more oprašiti, so včasih paradižnike v rastlinjakih opraševali samo ročno, kar je bilo zelo drago. Stroški na hektar zemlje so po besedah dr. Bevka znašali 10 tisoč evrov.

Nezakonita trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi že večja od trgovine z nedovoljenimi drogami
Opraševalce močno ogroža nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, posebej veliko skrbi vzbuja ilegalna trgovina s pesticidi, herbicidi, insekticidi in drugimi pripravki. Po podatkih Evropske komisije je nezakonita trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi na območju Evropske unije vredna od 800 milijonov do milijarde evrov. To je približno desetina vse trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi. Na Evropo odpade približno četrtina vse ilegalne trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi na svetu, katere vrednost je ocenjena na 4,4 milijarde evrov. Slovenija ima predvsem tranzitno vlogo, saj je Luka Koper glavna vstopna točka za srednjo in vzhodno Evropo. Podobno so na severu Evrope vstopne točke pristanišča Antwerpen, Hamburg in Gotteborg. Nezakonito trgovino s fitofarmacevtskimi sredstvi so prvič zaznali leta 2000, močno pa se je razmahnila med letoma 2006 in 2008.

V Sloveniji nezakonita trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi vredna 2 milijona evrov
Po zelo grobih ocenah, saj je nezakonito trgovino zelo težko nadzorovati, je ilegalni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi v Sloveniji vreden okoli 2 milijona evrov. V zadnjih letih se je močno povečal, od leta 2008 do leta 2013 je narasel od 2 na 10 odstotkov celotne trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki naj bi bila vredna okoli 20 milijonov evrov. Kot je povedal vodja carine v Finančnem uradu Koper Aleš Praček, so v Luki Koper v zadnjem času odkrili dve pošiljki po 50 ton, ki sta kršili intelektualno lastnino. Večina ponaredkov je izdelanih v azijskih državah, predvsem na Kitajskem. Glavna vaba za evropske kupce pa je dejstvo, da so ponaredki bistveno cenejši. V vseh pomembnejših pristaniščih si želijo več pristojnosti. Zdajšnja zakonodaja, ki ureja promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, je namreč zelo ohlapna. Uredba Evropske unije, ki ureja to področje, je nastala leta 2009, ko težav z nezakonito trgovino še niso množično zaznavali, zato so določbe dokaj šibke.

Janja Koren in Sarah Neubauer, Točka preloma