Glavna razloga za razvoj toplotnega otoka in vročih točk znotraj njega sta gosta pozidava in pomanjkanje zelenja. Pri tem sicer bolj kot o točkah lahko govorimo o koridorjih, pojasnjuje Tim Gregorčič z Inštituta za zdravje in okolje. "Najintenzivnejši del mestnega toplotnega otoka se v Ljubljani razteza med glavnimi mestnimi vpadnicami – Celovško, Dolenjsko, Šmartinsko in Tržaško cesto," je dejal za Radio Slovenija.

Toplotne obremenitve so poleg tega velike povsod, kjer so industrijski objekti in večja nakupovalna središča. Kot pojasnjuje Gregorčič, je mestni toplotni otok najintenzivnejši po sončnem zahodu, ko materiali, kot sta asfalt in beton, sevajo nakopičeno toploto v okolico. "Kar pomeni, da se mesto ohlaja bistveno počasneje kot mestno zaledje. V poletnem času je recimo mesto lahko tudi za več kot pet stopinj Celzija toplejše od mestnega zaledja," je pojasnil.

MOL bo ukrepe oblikoval na podlagi meritev po vsem mestu

Skrb vzbujajoče je, da več kot 50 odstotkov mestnega prebivalstva v Ljubljani živi v najbolj vročem delu toplotnega otoka, še dodaja Gregorčič. Prav zato je tako zelo pomembno umeščanje zelene infrastrukture, npr. dreves, urbanih vrtov, zelenih streh in zelenih sten.

Na Mestni občini Ljubljana so v juliju začeli nameščati merilnike temperature, vlage in tlaka na 32 lokacijah po mestu, s čimer bodo, po besedah Nataše Jazbinšek Seršen z oddelka za varstvo okolja, opravili študijo toplotnega otoka v realnem času.

"Da bomo potem lahko evidentirali tiste res prave vroče točke, jih primerjali s tem, kar posamezniki občutijo, in potem na teh lokacijah seveda načrtovali ustrezne ukrepe," je pojasnila. Projekt meritev bo sicer trajal tri leta.