Ker je požar, ki je v skladiščnih prostorih podjetja Plana S na Teznem v Mariboru izbruhnil v soboto nekaj po 19. uri, predstavljal potencialno tveganje za okolje in zdravje prebivalcev, je bil aktiviran mobilni ekološki laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Ta je imel nalogo, da pripravi oceno vpliva požara na kakovost zunanjega zraka in posledično oceni morebitni akutni vpliv posledic požara na ljudi. Da med požarom in po njem vrednosti trdih delcev PM 10 v Mariboru in okolici niso bistveno odstopale od običajnih ravni, so pristojni sicer zatrjevali že v ponedeljek.

Sorodna novica V skladišču na Teznem zgoreli plastični izdelki. Vzrok požara še vedno ni znan.

V požaru, ki je zajel montažne šotore s skupno približno 9000 paletami plastičnih izdelkov, se je sicer tvoril dimni oblak. Ta je bil glede na meteorološke podatke in topografske značilnosti območja usmerjen pretežno proti južni smeri, to je stran od gosto poseljenega dela Maribora oz. Teznega, je zapisano v poročilu, ki ga je Center za okolje in zdravje pri NLZOH-u pripravil za Upravo RS za zaščito in reševanje.

Mobilni ekološki laboratorij je zato v soboto med 22.15 in 22.45 odvzel vzorce zraka pri najbližjem stanovanjskem objektu v smeri širjenja dimnega oblaka, ki je od lokacije požara oddaljen približno 150 metrov. NLZOH na podlagi preliminarnih rezultatov analiz v odvzetih vzorcih zraka ni zaznal povišanih koncentracij benzena nad mejo kvantifikacije.

"Dodatno ugotavljamo, da na podlagi podatkov merilne mreže kakovosti zunanjega zraka na Teznem niso bila zaznana povečanja onesnaževal v zraku. Glede na to, da nismo zaznali znakov poslabšanja kakovosti zraka, smo se odločili, da podrobnejše analize v odvzetih vzorcih niso potrebne," so navedli v poročilu.

Rezultati analiz zraka tako kažejo, da požar ni imel znatnega vpliva na kakovost zunanjega zraka v Mariboru in njegovi bližnji okolici. "Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da požar ni predstavljal akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev okoliških območij," je zapisano v poročilu.

Zaradi bližine črpališča nacionalni laboratorij predlaga še analizo vode

Glede morebitnega vpliva na podzemno oz. pitno vodo pa poročilo poudarja, da so bile v času gašenja požara uporabljene večje količine vode. "Voda po naših podatkih ni bila zajeta in je odtekala v tla in posledično v podtalnico. Glede na bližino črpališča Bohova, ki oskrbuje s pitno vodo, priporočamo podrobnejšo analizo kakovosti podzemne vode na tem območju," so na NLZOH-u navedli v poročilu.

K temu so dodali, da je dolgoročni monitoring kakovosti podzemne vode ključen za oceno potencialnih kumulativnih učinkov sproščenih onesnaževal in za zagotavljanje varnosti vodnih virov.