Res je bilo tokrat tudi nadpovprečno veliko padavin, zlasti snega v visokogorju. Tudi prehod v meteorološko pomlad zaznamujejo previsoke temperature, zato se je ponekod bati pozebe.

Temperature letošnje zime so za slabi dve stopinji presegale dolgoletno povprečje.

"V zadnjih štirih letih smo imeli niz pretoplih zim, kar se je včasih redkeje zgodilo, saj smo imeli tudi kakšno hladnejšo zimo vmes," pravi klimatologinja Mojca Dolinar z agencije za okolje (Arso).

Padavin pa je bilo to zimo več kot običajno. Pri tem se pojavlja nov vzorec daljših suhih obdobij, ki jim sledijo izdatne padavine. V prihodnje torej ne bodo nič nenavadnega zimske poplave.

"Imeli smo srečo, ker je bilo v visokogorju tako hladno, da se je velika količina padavin, ki je značilna za SZ Slovenijo, kjer imamo visoke hribe, zadržala v snežni odeji," je dodala.

Rastlinam bi koristil snežni pokrov tudi v nižinah, kjer pa so zime že več let zapored pretežno zelene, pojasnjuje agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje: "To ni dobro za prezimovanje. Drugih večjih posledic nimamo, razen da rastline niso zaščitene pred nihanjem temperature, kar je v zadnjih letih očitno."

Konec februarja so bile temperature rekordne, kar pa na plan ni privabilo le zvončkov.

"Resno nas skrbi sadno drevje, saj se močno napenjajo brsti, zlasti na Primorskem in Goriškem v toplih legah," pravi Sušnikova.

Bolje bi bilo torej, da pretoplo vreme ne bi vztrajalo, saj bodo prej ali slej sledili vdori hladnega zraka in nevarnost pozebe.