Manca in Izidor sta se pred dvema letoma iz Kamnika preselila v Belo krajino, na kmetijo Izidorjevih prednikov z imenom "Vučji ogrizek", kar nas spomni, da so se dedje in pradedje v tem prostoru večkrat soočali in sobivali z volkovi, ki tu živijo še danes. Ukvarjata se z ovčerejo in pridelujeta odličen ovčji sir, pa tudi druge ovčje izdelke.

Poleg ovc so na posestvu tudi osli, govedo in krškopoljski prašiči. Izidor še končuje študij na biotehniški fakulteti, Manca, ki je prej živela v mestu, pa si danes ne predstavlja življenja brez kmetije.

Nova sirarna, ki raste tudi iz sredstev za mlade prevzemnike kmetij, bo še povečala kakovost in pestrost ovčjih proizvodov, tudi načrtov za prihodnost z volno, turizmom, kulinariko, morda tudi z oslovskim mlekom, ne zmanjka.

Manca in Izidor sta si ustvarila delovni mesti v pridelavi hrane in iskreno povesta, da ju to življenje osrečuje.

Prednostni cilj evropske kmetijske politike: V pridelavo hrane pripeljati mlade

Vendar pa je danes v Evropski uniji le 5,6 odstotka kmetov, ki so mlajši od 35 let, kar tretjina vseh evropskih kmetij pa je v rokah starejše generacije, ki jo uvrščamo v starostno skupino nad 65 let. Zato je po letu 2020 eden izmed prednostnih ciljev evropske kmetijske politike zadržati in pripeljati v pridelavo hrane mlado generacijo. Projekt "Generation Renewal" – zamenjava generacij, ki ga je predlagala Evropska komisija, finančno spodbuja mlade, da si ustvarjajo delovna mesta v kmetijstvu.

K prizadevanjem, da bi v prihodnje mladi verjeli v svojo prihodnost tudi v kmetijstvu, se na podlagi svojega javnega poslanstva pridružuje tudi Televizija Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo in direktoratom za kmetijstvo – z medijskim evropskim projektom #Zelena generacija, del katerega so tudi nove zgodbe mladih kmetov Young Village Folk iz Slovenije in drugih evropskih držav.

Seveda pa iskanje in ustvarjanje delovnega mesta danes v kmetijstvu nista preprosti. Starši po navadi odlašajo s prenosom posestev na mlade, nakup novih zemljišč danes skoraj ni mogoč, mladi, ki se odločijo, da se začnejo ukvarjati s pridelavo hrane čisto od začetka, brez dediščine prednikov, pa morajo imeti veliko poguma in kreativne energije, še posebej pri prodaji pridelkov na konkurenčnem in velikokrat nepravičnem trgu.

Vendar pa dobre prakse potrjujejo, da so inovativne ideje mladih, povezane z novimi tehnologijami, digitalizacijo in novimi tudi bolj trajnostnimi pristopi pri pridelavi hrane, ki je zagotovo strateška surovina, kar se še kako pokaže v času različnih naravnih katastrof, za prihodnost civilizacije nujno potrebne. Kdo nam bo drugače v prihodnje prideloval hrano?

Inovativne zgodbe mladih ljudi

Serija oddaj nacionalne televizije #Zelena generacija – Young Village Folk prinaša zanimive, inovativne zgodbe mladih ljudi, ki razmišljajo, iščejo nove rešitve, se povezujejo in so tudi kritični do obstoječih sistemov in politik.

Zgodbi Mance in Izidorja bo sledilo še 25 oddaj, če omenimo samo zgodbo Gregorja Božiča, filmskega režiserja, ki se zaveda pomembnosti starih sort sadja in je ustvaril sadovnjak z več kot stotimi drevesi. Manca Omerzu se je po študiju turizma odločila, da na Kozjanskem prideluje orehe in goji sivko, Timotej Kovač, zoolog, ki na kraških travnikih in pašnikih razvija nove tehnologije živinoreje s ciljem prireje kakovostnega zorjenega mesa, ali pa Žiga Kršinar, ki si prizadeva ustvariti blagovno znamko pridelkov "S Katarine" in se je s somišljeniki povezal na področju trženja senenega mesa in mleka.