Vrednost naložbe, ki jo bodo zaključili v poletnih mesecih, je ocenjena na 235.000 evrov, so sporočili s hrastniške občine. Način financiranja naložbe vključuje začetne vložke vključenih odjemalcev v znesku 150 evrov na en kilovat kapacitete, s čimer se bo pokrilo približno 20 odstotkov investicije. Nadaljnjih 20 odstotkov bo pokritih s sofinanciranjem ministrstva za infrastrukturo v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne, preostalih 60 odstotkov pa bo pokritih s posojilom.

Občina Hrastnik bo tako kot prva slovenska občina svojim občanom ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo ter proizvajajo in se oskrbujejo z električno energijo s pomočjo sonca. Še ta mesec bo občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast.

Zeleno luč za ustanovitev zadruge so na sredni seji prižgali tudi občinski svetniki. Ta bo pomemben člen pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v hrastniški občini, so danes sporočili z občine.

Občina Hrastnik se vse bolj usmerja od rjavega k zelenemu in trajnostnemu konceptu. Na tem področju je občina že naredila nekaj pomembnih korakov, ima pa še velike načrte. Zdaj so načrti za zeleni trajnostni prehod zajeti tudi v strateškem konceptu Zeleni hrast, ki ga je na sredni seji potrdil občinski svet.

Kot je ob potrditvi strateškega koncepta povedal hrastniški župan Marko Funkl, želijo s konceptom Zeleni hrast poudariti zavezanost Občine Hrastnik k zelenemu trajnostnemu prehodu. S takšno usmeritvijo dolgoročno na prvo mesto postavljajo občane in njihovo kakovost bivanja ter se trudijo biti na kakšnem področju med najnaprednejšimi v državi. Prepričan je, da je postavitev skupnostne sončne zadruge odličen prvi korak na poti v zeleno prihodnost.

Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji. Ponudila bo možnost proizvajanja lastne električne energije iz sonca tudi za tiste, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne. Občina bo za elektrarno zagotovila lokacijo, občani pa se bodo lahko vključili v skupnost obnovljivih virov energije (OVE) in na ta način proizvajali lastno električno energijo.

Vsi vključeni v skupnost OVE, tako občina in šola kot vključeni občani, bodo pri tem tudi prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja izpustov ogljikovega dioksida. Predstavnik Sončne zadruge Tomaž Zver je dejal, da je pri zadrugah ključno, da so upravljane demokratično po načelu en član, en glas. Prav zaradi tega so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov. Zaradi svojega demokratičnega upravljanja namreč zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju, se pravi pri občanih, je še dejal Zver.

Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po načelu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev, ki bodo vključeni v projekt. To se bo sodelujočim pri projektu poznalo pri stroških električne energije. V obdobju prvih 15 let se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po izteku tega obdobja pa za približno 65 odstotkov, saj bo kredit za elektrarno odplačan. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma 25–30 let.

Prednosti skupnostnih elektrarn je poudaril tudi Tomislav Tkalec iz društva Focus. Po njegovih besedah so koristi skupnostnih sončnih elektrarn večja energetska samozadostnost, zmanjšanje negativnega vpliva proizvodnje električne energije na okolje in zdravje ljudi in spodbujanje lokalnih zelenih delovnih mest. Ključno za takšne projekte je, da imajo koristi tako sodelujoči pri projektu kot tudi sama lokalna skupnost, kjer bo projekt izveden, še pravi Tkalec.