Naravnih kopališč z upravljavcem je pri nas 18 – od tega jih je 14 na morju, tri na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju. Tam so med obratovalnim časom prisotni reševalci iz vode, ki imajo na voljo vso potrebno opremo in nudenje prve pomoči, medtem ko upravljavec kopališča zagotavlja urejenost, red in čistočo.

Na ostalih 30 območjih pa varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, ljudje se tam kopajo na lastno odgovornost. "Če je neko območje v Sloveniji razglašeno za kopalno vodo, to pomeni predvsem, da Agencija RS za okolje (Arso) redno preverja mikrobiološko oz. kakovostno ustreznost kopalne vode ter da se tam kopa večje število ljudi. Status še ne pomeni, da je to uradno kopališče," so zapisali na ministrstvu.

Kopalno območje je sicer tisto, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano. Poleg tega na tem območju ne sme biti izpustov odpadnih voda, kopanje nima negativnega vpliva na obratovanje objektov vodne infrastrukture, obratovanje objektov vodne infrastrukture ne predstavlja tveganja za varnost in zdravje kopalcev ter je breg reke, obala jezera ali obala morja primerna za kopanje na odseku dolžine najmanj 100 metrov.

Posodobitev seznama kopalnih voda

Obeta se nam posodobitev seznama kopalnih voda – Inštitut za vode RS je pred kratkim pripravil nove strokovne podlage za določitev oz. posodobitev območij kopalnih voda v Sloveniji.

Nekaj obstoječih območij je predlaganih za ukinitev, nekaj za spremembe in nekaj za nova oz. dodatna območja kopalnih voda. "So pa to samo strokovne podlage, ki so trenutno v internem usklajevanju znotraj institucij ministrstva za okolje in prostor, kasneje pa se bodo usklajevale tudi z javnostmi in občinami ter drugimi ministrstvi. Več informacij zato v tem trenutku žal še ne moremo podati," pojasnjujejo.

Kopanje dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano

V splošnem okoljsko ministrstvo poudarja, da je na slovenskih vodotokih kopanje na lastno odgovornost dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano. V Sloveniji imamo več deset tisoč kilometrov vodotokov, zato povsod tudi ni mogoče postavljati obvestilnih ali opozorilnih tabel.

Za površine, ki niso kopališče ali nimajo statusa kopalnih voda, pa je odgovorna lokalna skupnost, ki je dolžna glede na geografske, poselitvene, vremenske, tehnične in druge razmere predpisati posebne ukrepe za varstvo pred utopitvami v naselju ter zunaj naselja na vodnem zemljišču ali zemljišču ob njem.

Ravno tako mora na delu vode, kjer obstaja povečana nevarnost utopitve, prepovedati ali omejiti športne dejavnosti ali dejavnosti v prostem času.