Z novim letom napovedana insolventnost Teša naj tega ne bi ogrozila. Vodik bi uporabljali ali za prevoz ali pa nazaj za pretvorbo v električno energijo. Vodik se povezuje tudi z graditvijo največje plavajoče sončne elektrarne v Evropi, ki bi jo postavili na Družmirskem jezeru v Šoštanju.

Vodik ni prav nova tehnologija, z njo so navsezadnje prvič poleteli na Luno. Tudi v Tešu ga že uporabljajo, a zeleni vodik lahko nastane le kot posledica proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije.

"Če bomo postavili elektrolizer do konca leta 2027, se pravi po direktivi, ki jo je podala Evropska unija, lahko uporabljamo obstoječe obnovljive vire energije za proizvodnjo elektrolizerja, da bo vodik obnovljiv, se pravi hidro potencial in pa tudi sončne elektrarne. Tukaj pa v največji meri seveda računamo na plavajočo sončno elektrarno Družmirje," pravi Jerneja Sedlar iz HSE-ja.

"Ko bo, če bo sprejeta, bo to največja plavajoča elektrarna v Evropi in bo dejansko tudi podlaga, da se proizvedejo za Slovenijo relativno enormne količine zelenega vodika. Ideja pa je, da se najdejo tudi porabniki za ta vodik," je dejal Davor Rašič z ministrstva za okolje, prostor in energijo. Zeleni vodik je ena od možnosti nadomeščanja fosilnih goriv.

"Uporaba zelenega vodika je trenutno komercialno že dostopna, vendar je njegova cena še bistveno previsoka, da bi ga lahko uporabljali v res velikih količinah. Če bosta pri tem država in Evropska unija pomagali s subvencijami, potem lahko pričakujemo v naslednjih petih, desetih letih komercialno uporabo tovrstnega zelenega vodika," je pojasnil dekan mariborske fakultete za energetiko Sebastjan Seme.

"Predvideva se, da bo leta 2050 uporaba vodika, kakor je trenutna raba elektrike. Predstavljajte si, da bi tako, kot danes uporabljate elektriko, čez 20 let uporabljali vodik," še pravi Rašič.

HSE bi s tem reševal tudi daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Na območju Teša naj bi postavili tudi polnilnico za električne avtobuse.