Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt "pametnega vinograda", ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske.

Ljubljanska fakulteta za elektrotehniko je tri leta iskala rešitve za napredno vinogradništvo. Nekaj ugotovitev so predstavili na Primorskem, od koder je večina vinarjev vključenih v projekt Smart Agro Grape. Če so nekateri vinarji v kleti že vpeljali pametne sode in digitalizacijo, je te v vinogradih še premalo, je bilo izhodišče nosilca projekta.

Jurij Verhovnik iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko opisuje, da so pred tremi leti k sodelovanju povabili sedem vinogradnikov. "Uspešno je bil izveden pilot, na sedmih lokacijah smo v vinogradih postavili senzoriko, ki meri devet parametrov. Prek projekcijskega modela, obvladovanja velikega števila podatkov glede na nastavljene parametre, se vinarjem javi, ali bi okoliščine lahko povzročile določeno bolezen," je pojasnil Verhovnik.

Ena od postaj je bila v vinogradu kmetije v Slovenskih goricah. Katja Leber Vračko je dejala, da so pridobljeni podatki uporabni. "Lažje prilagodimo doziranje škropljenja glede na količine dežja, ki so padle, ali glede na osuševanja mokrih listov. Lažje in natančneje, ne le za okolje primernejše, pač pa tudi z ekonomičnega vidika načrtujemo in izvajamo škropljenje," je pojasnila.

"Mogoče bomo kakšen strošek privarčevali in bili kakšno uro manj prisotni v vinogradu, a tam je kljub vsemu treba biti pogosto," je dodal Istrski vinar Matej Kralj.

Projekt se sicer končuje, a so že pridobili denar za nadgradnjo – tudi za digitalizacijo v čebelarstvu.

Več v oddaji Od setve do žetve spodaj. Vabljeni k poslušanju.