Od leta 1990 se 22. aprila po vsem svetu prirejajo dogodki ob svetovnem dnevu Zemlje. Letos ta dan poteka po sloganom Obrazi podnebnih sprememb, poseben poudarek pa je na vodah. Voda postaja čedalje bolj omejena dobrina.

Povečevanje števila prebivalstva in naraščajoča urbanizacija, intenzivno kmetijstvo, povečevanje rabe vode v industriji in pri pridobivanju energije razpoložljive vodne vire obremenjujejo.

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so sporočili, da se je poraba vode v zadnjih 50 letih podvojila, medtem ko je kakovost vode zaradi onesnaževanja v povprečju upadla.

"Ker se posledice podnebnih sprememb množijo tudi zaradi vseh drugih obremenitev okolja, je treba sprejeti usklajene in premišljene ukrepe, ki temeljijo na znanju in etiki. Samo s skupnimi močmi se namreč lahko uspešno soočamo z izzivi, ki jih prinaša jutrišnji dan," so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

O (ne)sprejetih ukrepih vlade, njihovi usklajenosti in premišljenosti smo spregovorili s predstavnikoma dveh okoljevarstvenih organizacij, Lidijo Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus in Dejanom Savičem iz Greenpeacea Slovenija.

Lidija Živčič je sicer dejala, da je odnos do okolja z vidika politik na deklarativni ravni dober, "vendar pa v praksi ni tolikšnih premikov, kot bi si jih naše okolje zaslužilo oziroma kot bi jih morali narediti".

Živčič: Na eni strani zaveze, na drugi lignit
Svojo trditev je Živčič ponazorila s primerom šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. "Na deklarativni ravni imamo politike, ki se zaobljubljajo, da bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, tudi DZ je sprejel deklaracijo, da bomo sodelovali v globalnih naporih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, mi pa v bistvu ob vseh teh zavezah in obljubah gradimo nov 600 MW-blok na lignit," je dejala.

K težavi tako vse bolj prispevamo, čeprav se na deklarativni ravni bojujemo proti podnebnim spremembam, meni Živčič.

"Največji problem je, da so prav vse politične stranke na papirju zagovornice trajnostnega razvoja, okoljevarstva in blaginje, ki je skladna z naravo, ko pa pride do dejanj, pa smo v situaciji, ko skoraj vse stranke podpirajo gradnjo Teša 6, torej rabo premoga. Nič se ne naredi na področju politike prometa, praktično ne vidimo nobenih znakov, da bi se velike besede prelivale v konkretna dejanja," pa meni Dejan Savič iz Greenpeacea.

Teš 6 je tako postal simbol nasprotja med deklarativnim in dejanskim na področju varovanja okolja. To lepo ponazarja tudi sporočilo okoljskega ministrstva. Argument, da je projekt pomemben z vidika delovnih mest, Lidije Živčič ne ne prepriča. Pravi, da se bo ohranilo do 280 delovnih mest, toliko pa bi jih lahko po njenem mnenju odprli v sektorju obnovljivih virov energije ali v sektorju učinkovite rabe energije.

Greenpeace: Milijardna škoda zaradi Teša 6
Savič doda še en argument proti projektu Teš 6. "Naša študija kaže, da govorimo o milijardah škode za zdravje, za kmetijstvo in širše okolje. V tem primeru je termoelektrarno vsakič smiselno ustaviti in iskati druge možnosti. In to velja tudi za Teš 6."

Lidija Živčič pa poleg domačih vlad kritizira tudi evropsko politiko, ko govorimo o Tešu 6. "Bolj ko ekonomski, okoljski in pa tudi družbeni vidiki kažejo na to, da je to škodljiv projekt, bolj trmasto vztrajamo. Pri tem nas očitno zelo dobro podpirajo evropske banke. Evropska investicijska banka in pa Evropska banka za obnovo in razvoj sta prispevali kredit za ta projekt, kar pač kaže na to, da je na deklarativni ravni Evropa zelo za zmanjševanje izpustov, vendar pa v praksi podpira tudi projekte, ki temu cilju močno nasprotujejo."

Savič: Opustiti moramo fosilna goriva
Tudi če Teša 6 vlada ne bo ustavila, ima po besedah Saviča priložnost, da se izkaže pri drugih ukrepih, konkretno pri zmanjševanju ogljikovega dioksida. "Vlada bi morala pripraviti program, kako bomo v energetiki opuščali fosilna goriva in čim bolj spodbujali obnovljive vire energije in njeno učinkovito rabo."

Tega se, vsaj deklarativno, zavedajo tudi na ministrstvu za okolje. "Prehod na nizkoogljično družbo zahteva ukrepanje predvsem na gospodarski ravni, ob pravilni izvedbi pa lahko prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta," so zapisali pred dnevom Zemlje.

Prehod na obnovljive vire energije pa bi bil smotrn tudi v zdajšnji gospodarski krizi, opozarja Savič. "Treba je vedeti, da vsakič, ko ne porabimo nafte in premoga, in namesto tega uporabimo obnovljiv vir energije, kot je recimo sonce ali pa veter ali voda, dejansko prihranimo na stroških za uvoz teh goriv. Slovenija daje ogromno denarja za uvoz fosilnih goriv. Če najdemo način, kako v čim večji meri izkoriščati sonce, veter in druge obnovljive vire, praktično dobivamo energijo zastonj, in ta denar ostane državi."