Na Zavodu za gozdove v sodelovanju z različnimi inštitucijami pripravljajo akcijski načrt za rešitev te problematike v Sloveniji. A brez težav ne gre, saj je o populaciji ptic premalo podatkov, da bi lahko pripravili dokument, ki naj bi prinesel rešitve. Akcijski načrt bo vseeno pripravljen do konca meseca. V njem bodo zapisane težave in mogoči ukrepi, je pojasnil vodja projetka Miha Marenče iz Zavoda za gozdove. Dejal je, da je en ukrep odstrel, drugi pa plašenje oziorma preganjanje vran, a meni, da bi moralo biti sprejeto tudi dopolnilo k zakonu o divjadi in lovstvu, ki bi določalo, kaj je dolžan storiti lastnik in kaj država.

Leta 2007 so na nelovnih površinah povzročile za skoraj 8.000 evrov škode, leto pozneje pa že skoraj trikrat več. Lani se je obseg škode zmanjšal na okoli 6.500 evrov, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Društvo za opazovanje ptic: Vran ni nič več, zadržujejo se le v bližini hrane
Po drugi strani v Društvu za opazovanje ptic menijo, da težave prenamnožitve vran sploh ni, pač pa gre zgolj za občutek ljudi, saj se vrane rade zadržujejo v bližini virov hrane, pri smetiščih in mestih. Tomaž Jančar iz omenjenega društva pravi, da tudi v primeru dvakratnega povečanja odstrela sivih vran škoda ne bo nič manjša.

Treba pa je omeniti tudi, da so se opozorila o velikih škodah sivih vran začela pojavljati, ko se je spremenil način prijavljanja in nadomeščanja škode zaradi divjadi. Na lovnih površinah so leta 2008 lovske družine povrnile škodo zaradi sive vrane v višini okoli 3.000 evrov, leta 2009 pa se ta številka giblje okoli 4.000 evrov. Na lovski zvezi tako zaradi očitnega povečanja prijav škode od akcijskega načrta ne pričakujejo veliko.