Mednarodna komisija za kitolov je bila ustanovljena leta 1946 z Mednarodno konvencijo za regulacijo kitolova, katere namen je bil zagotoviti ohranjanje kitov in ustrezen razvoj kitolovne industrije. Vsako leto se predstavniki komisije zberejo na zasedanju, kjer razpravljajo o podaljšanju prepovedi komercialnega kitolova.

Mednarodna komisija za kitolov že od leta 1975 ukrepa proti kršilcem konvencije. Prvi so bili kaznovani sovjetski kitolovci, kasneje pa so bili ukrepom komisije podvržene tudi Avstralija, Brazilija, Islandija, Peru, Japonska, Norveška in Španija.

Države podpirajo prepoved kitolova
Velika večina teh držav, med njimi Velika Britanija, ZDA, Avstralija, Brazilija in Nova Zelandija, zdaj lovu na največje sesalce na svetu ostro nasprotuje, Japonska, Norveška in Islandija pa so države, ki kitolov še vedno podpirajo. Vsako leto si te države na zasedanju mednarodne komisije za kitolov prizadevajo, da bi ukinili globalno prepoved kitolova in moratorij na komercialni kitolov, ki je v veljavi od leta 1986.

Vsako leto ubitih na stotine kitov
Kljub prepovedi Japonska in podobno misleče države vsako leto v okviru znanstvenega programa pod okriljem komisije ubijejo na stotine orjaških morskih sesalcev. Japonska lahko na leto v okviru znanstvenega programa za "raziskovalne namene" ubije okoli 800 kitov, kar ji omogoča mednarodna konvencija, vendar večino ujetih kitov vseeno porabijo za prehrano, kar pomeni, da gre za komercialni kitolov v preobleki.

Norveška je na primer svojim ribičem v letu 2007 dovolila odlov 1.052 kitov, kar je enako, kot znaša letošnja rekordna kvota v zadnjih 20 letih.

Kiti na seznamu ogroženih živalskih vrst
Lov na kite se je začel že približno 6.000 let pred našim štetjem, do današnjega časa pa je kitolov pripeljal do tega, da se je pet od 13 vrst velikih kitov znašlo na listi ogroženih živalskih vrst, ki lahko kmalu izumrejo. Razprave o pravici držav do kitolova so pritegnile več svetovne pozornosti kot katera koli živalska skupina.

Kaj je bolj pomembno?
Dejsto je, da kiti odraščajo zelo počasi, se veliko selijo in imajo neprecenljivo vrednost tako za turizem posameznih držav kot tudi za kitolovce. Mednarodne razprave o kitolovu se osredotočajo na probleme lastništva in njihove ohranitve ter na vprašanja nacionalne suverenosti. Zagovorniki in nasprotniki kitolova se spopadajo tudi glede inteligence teh sesalcev in njihovega trpljenja, pogosto pa omenjajo tudi korist kitolova, saj naj bi tako ohranjali zaloge rib v morjih.

Za pravice kitov se borijo mnoge naravovarstvene organizacije in organizacije za pravice živali, ki po celem svetu prirejajo akcije za zaščito teh sesalcev, a pogosto njihovi pozivi v kitolovnih državah naletijo na gluha ušesa.

B. T.