Preučevalci in naravovarstveniki, ki opazujejo dogajanje na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, so ta teden zgroženi nad dogajanjem v tem občutljivem ekosistemu. Po celotni dolžini približno 2300 tisoč kilometrov dolgega barvitega grebena namreč opažajo množično beljenje koral.

Beljenje koral nakazuje na katastrofalen propad simbiotskega odnosa med koralami in algami, ki je ključen za delovanje in razvoj teh graditeljev grebena. Prav alge so namreč krive za značilno barvito podobo grebena. Beljenje koral nakazuje na propad tega naravnega sodelovanja in na kritično stanje organizmov, od katerih je odvisno celotno življenje na grebenu.

Množično beljenje koral so prvič opazili leta 1998, od takrat pa se ta pojavi vedno pogosteje. Korale so se pobelile še leta 2002, 2016, 2017 in nazadnje leta 2020. Najverjetnejši razlog za beljenje je dvig temperature morja. Marca namreč avstralsko morje doseže najvišjo letno temperaturo, ki pa je zadnja leta zaradi podnebnih sprememb še toliko višja.

"Vsi opazovalci smo se decembra oddahnili, ker so korale po znakih prvega razbarvanja konec meseca nazaj pridobile svojo barvo. A zadnje tri tedne znova prejemamo poročila o delnem do popolnem beljenju koral po vsej dolžini grebena." Je za Reuters povedal Terry Hughes, eden vodilnih avstralskih preučevalcev grebena.

Avstralska vlada ukrepa, a morda prepozno

Avstralski premier Scott Morrison je sicer pred kratkim potrdil skoraj desetletje star načrt za ohranitev grebena, poroča CNN. "Podpiramo zdravo delovanje grebena kot tudi prihodnost turističnega sektorja in ponudnikov nastanitvenih storitev v Queenslandu, ki so bistveni za obstoj grebena," je dejal Morrison.

Avstralska vlada je sicer vse do zdaj nasprotovala predlogu za spremembo statusa grebena, rekoč, da zanj dobro skrbi. A Unesco opozarja, da kljub vladnim prizadevanjem ključni cilji glede kakovosti vode ob grebenu niso bili izpolnjeni.

Izumiranje grebena zaradi dviga temperatur

V zadnjih petih letih se je medtem zgodila velika izguba koral. Okoljevarstvene skupine pravijo, da so avstralske politike na področju podnebnih sprememb prešibke in neustrezne.

Veliki koralni greben je največji na svetu. Razteza se na kar 344.000 kilometrih in je dom za več kot 1500 vrst rib in več kot 400 vrst koral ter številnih drugih vrst.

Avstralija, pa je tudi velika izvoznica premoga in plina. Svojih podnebnih ciljev ni nadgradila od leta 2015. Tako namerava do leta 2030 zmanjšati svoje izpuste na od 26 do 28 odstotkov ravni iz leta 2005.