Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak krivdo za zadnjo zamudo pri izbiri izvajalca vidi v razpisnih pogojih. "Tisti, ki je postavil pogoje, 900 dni, da se bo zgradilo odlagališče, očitno namenoma ni želel dobiti sprejemljive ponudbe. Kajti ta projekt se po mnenju strokovnjakov ne da zgraditi v 900 dneh," je zatrdil.

Sorodna novica Še enkrat bodo preverjali ponudbe za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov

Zaradi tega je tudi edini prijavitelj, konzorcij treh gradbenih podjetij, postavil visoko ceno gradnje, in sicer 148 milijonov evrov, ocenjena investicijska vrednost iz leta 2020 pa je bila za dobrih 100 milijonov nižja.

"Prav gotovo bodo ene izmed prvih dejavnosti novelacija investicijskega programa. Torej, preverba realnih, trenutnih cen na trgu," je napovedala vršilka dolžnosti direktorja agencije za radioaktivne odpadke Petra Grajžl.

Vizjak je pojasnil, da bodo v prihodnjih dneh za odlagališče jedrskih odpadkov pridobili gradbeno dovoljenje, razpis za izvajalca pa bo najverjetneje treba ponoviti.

"Realni rok zgraditve je od tri do štiri leta plus ponovljen postopek razpisa, kar bo torej prineslo od štiri do pet let," je napovedal minister.

Župan Krškega Miran Stanko je pojasnil, da so s sklicem izredne seje dali jasno politično sporočilo, da želijo dejavno sodelovati pri jedrskih projektih v lokalnem okolju. "Tukaj bo cela množica različnih objektov, ki obremenjujejo okolje in mi ne moremo biti pri tem tiho, sploh pa ne, da nismo nikakršni igralci pri tem."

Krški občinski svetniki so v razpravi opozarjali, da ne bi odlagališče postalo novi Teš 6, predvsem pa si želijo zgraditve odlagališča, kar je tudi pogoj za podaljšanje obratovanja Jedrske elektrarne Krško, je poročal Jože Žura za Radio Slovenija.

Razprava občinskih svetnikov

Nekaj dodatnih informacij z razprave ponuja Slovenska tiskovna agencija. Nekateri krški občinski svetniki nasprotujejo gradnji odlagališča po ponujeni ceni. "Dejstvo, da se z gradnjo mudi, ne sme biti izgovor za nedopustno višanje cene gradnje," je dejala občinska svetnica Tajana Dvoršek. Zahtevala je, da je lokalna skupnost bolj vključena v odločanje o zadevah, povezanih z nuklearko, in da se na odgovorna mesta imenujejo strokovnjaki.

Jože Žabkar (SDS) je dejal, da v tem trenutku nima smisla razpravljati o tem, kar je bilo do zdaj, ampak je treba energijo usmeriti v to, da se odlagališče čim prej zgradi. Ana Somrak (SLS) je bila kritična do odnosa odgovornih do lokalne skupnosti, katere mnenje da ignorirajo.

Da je odlagališče vendarle mogoče zgraditi še pravočasno, pa je ob robu seje dejal prvi mož Gen energije, ki upravlja nuklearko, Blaž Košorok. "Sem optimist. Gradbinci so željni posla, in sem prepričan, da so to sposobni narediti pravočasno," je dejal. Na vprašanje, ali bo Slovenija vztrajala, da Hrvaška, če želi sodelovati pri gradnji drugega bloka, poskrbi za svoj del odpadkov, pa je odgovoril, da prevzem odpadkov določa že meddržavna pogodba, ki jo je treba spoštovati. Pogodba namreč določa, da bo vsaka država dve leti po poteku življenjske dobe elektrarne poskrbela za svoje odpadke, je dejal.

Kdo se je potegoval za posel

Na razpisu za izvedbo projekta je na koncu v igri ostal konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP, vendar je njegova ponudba s 148,3 milijona evrov brez DDV-ja močno presegala ocenjeno vrednost naročila, ki je bila pri 43,4 milijona evrov brez DDV-ja. Iz tega razloga je prejšnji direktor agencije za radioaktivne odpadke ARAO Sandi Viršek tik ob izteku mandata sprejel odločitev, da naročila ne odda, je še poročala Slovenska tiskovna agencija. Vršilka dolžnosti direktorja agencije za radioaktivne odpadke Petra Grajžl je nato takoj po imenovanju odločitev svojega predhodnika razveljavila.