Uredba o odpadkih prepoveduje kurjenje odpadkov. Irena Koželj z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je na posvetu gasilcem dejala, da uredba predvideva izjeme, ko se zakonodaja s področja odpadkov ne uporablja: "Ta se torej ne uporablja za slamo in naravne nenevarne kmetijske in gozdarske materiale, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, če se jih nazaj uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu in če ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi. Treba pa je to razlikovati od gospodinjskih odpadkov ali ostankov z vrtov in parkov, ki so biorazgradljivi, in jim rečemo po domače zeleni rez. To pa je po uredbi treba ali kompostirati ali oddati in se jih torej ne sme kuriti."

Predstavnik kmetijskega ministrstva Gašper Kosec je povedal, da glede kmetijske zakonodaje sprememb ali novosti ni. "Kar loči opravljanje kmetijske dejavnosti od sežiganja odpadkov, je, da se proizvod, ki je posledica sežiga, torej pepel, uporabi kot gnojilno sredstvo. Če temu ni tako in pepel ostane na licu mesta ali da se želi kmetovalec zgolj znebiti vej, je to odpadek in pomeni kršitev okoljske zakonodaje. Pogoj je tudi, da drugi način ni ekonomsko upravičen. Denimo: če bi oljkarji morali najeti in plačati storitev mletja ali mulčanja odrezanih vej, potem je upravičeno, če veje skurijo in s pepelom gnojijo površine. Za določene vrste proizvodov pa kurjenje na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno, denimo za žetvene ostanke."

Gasilci so imeli na posvetu veliko vprašanj. Marka Adamiča iz Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana je zanimalo, kaj naj torej povedo ljudem, ki bodo želeli prijaviti kurjenje in ali to velja za registrirane kmete, za kmetovalce ali tudi za ljubiteljske kmete? "Na vprašanja nisem dobil jasnega odgovora. Pričakujem, da se bodo uskladili in nam dali navodila. Ljudje nas veliko sprašujejo. A ne vemo, kaj jim povedati. Apeliram na kmečko pamet. Mi smo ljudi navadili, naj nas pokličejo in nam napovejo kurjenje. Zdaj se bo zgodilo, da nas ne bodo več obveščali. Zakurili bodo in pustili ogenj na njivi."

Jan Brodar z Gasilske brigade Koper je slišane usmeritve na posvetu razumel tako, da je dovoljeno kuriti res izjemoma: "V formalnem smislu občinski odlok, ki veleva, da morajo občani kurjenja prijaviti, še vedno velja. A zakonodaja določa natančno, kaj in kdaj je dovoljeno kuriti. Po našem razumevanju je kurjenje dovoljeno le izjemoma. Treba bo ljudi osvestiti, kdaj in kaj se lahko kuri. In da ne bo tako, kot je bilo do sedaj. Na njivah se lahko kuri naravni nenevarni ostanek le, če bomo pepel uporabili v kmetovanju. To mora biti na kmetijskem zemljišču in le v pasu 100 metrov od gozda."

Vprašanje, ki je tudi na posvetu ostalo brez jasnega odgovora, je, ali to velja samo za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot gospodarsko dejavnost ali to velja za vse uporabnike kmetijskih zemljišč? Velja tudi za kmetovalce, ki nimajo registrirane dejavnosti, ki nimajo statusa kmeta, ki niso kmetje, ampak le uporabniki kmetijskih zemljišč, ki opravljajo kmetijska opravila?

Odgovor, ki smo ga s pristojnega kmetijskega ministrstva prejeli danes, nakazuje, da to velja za vse: "Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega mora uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč. Menimo, da se prej navedene obveznosti, vključno z obveznostjo uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč, nanašajo na vsakega uporabnika kmetijskega zemljišča. Posledično to pomeni, da morajo pogoje za dopusten sežig naravnih nenevarnih materialov, ki nastajajo v kmetijstvu, izpolnjevati vsi uporabniki kmetijskih zemljišč."

Poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote Simon Vendramin je posvaril, da bodo ljudje še naprej kurili na njivah, a da bodo v izogib kaznim ogenj pustili brez nadzora. "Dobili bomo požigalce, ne pa rešitve. Ali smo potem gasilci dolžni take ognje pogasiti?"

Sebastian Mohorič z Generalne policijske uprave je pojasnil izkušnje pri dosedanjem nadzoru. "Najbolj prečeča je ta problematika na Primorskem. Zavedati se moramo, da prijava kurjenja na regijski center za obveščanje ni dovoljenje, da se res lahko kuri. Pri dosedanjih nadzorih niti en kmetovalec ni navedel, da kuri zato, da bo s pepelom pognojil. Vsi so rekli, da kurijo zato, ker nimajo kam z vejami. In to je narobe. Tega spomladanskega čiščenja je preveč."

Policisti v primeru prijave oz. ugotvljenega kurjenja (tudi odrez trt, oljk, trave ...) podajo predlog Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo, ki je pristojen prekrškovni organ. Letos je bilo na območju policijske uprave Koper 13 takšnih ukrepov.