Zadnje dni se velik del zahodne in osrednje Evrope "kuha" v junijskem vročinskem valu. Temperature so se v Franciji in Španiji povzpele čez 40 stopinj, za skoraj tri četrtine Francozov je veljajo oranžno oziroma rdeče opozorilo. Tako zgodnjega vročinskega vala ta država še ni doživela.

"Zjutraj vstanem, grem v kopalnico, spijem kozarec vode. Nato se usedem in gledam televizijo. To je vse, kar lahko počnem, dokler ni ura dve zjutraj," je za Euronews dejal neki upokojenec, ki živi v majhnem stanovanju v Parizu.

"Lahko le opazujemo razpoke v zemlji"

Zaradi vročine so bile v Franciji izmerjene tudi visoke koncentracije ozona pri tleh, ki lahko povzroča sopenje, kašljanje in stiskanje v pljučih. Oblasti so v departmaju Gironde okoli Bordeauxa zaradi neznosne vročine prepovedale vse prireditve na prostem, vključno s koncerti in večjimi zborovanji. V zahodni Evropi je bila že pomlad zelo sušna, zato ponekod že zdaj varčujejo z vodo, saj v rezervoarjih ni veliko vodnih zalog.

Kot piše portal France24, se Francija še pred pravim začetkom poletja spoprijema s hudo sušo, kar kaže, da so "podnebne spremembe ušle izpod nadzora". Že zdaj, pred začetkom "pravega" poletja, je moralo 15 departmajev omejiti porabo vode, kmetje pa svarijo, da bodo trenutne razmere močno oklestile pridelek. "Vsak dan lahko le opazujemo nove razpoke v zemlji. Nobeni pokrajini ni bilo prihranjeno," je dejala vodja največjega francoskega kmetijskega sindikata FNSEA, Christiane Lambert, ki je dodala, da letos še posebej bode v oči, da se s sušo spopadajo pokrajine severno od reke Loare, ki deli Francijo na južni in severni del.

Hidrologinja Emma Haziza opozarja, da pomanjkanje vode ne vpliva le na pridelek in živino, ampak tudi na druge stvari, na primer zgradbe. "Vse pogosteje vidimo poročila o tem, da se stavbe sesedejo same vase. Kaj takega je bilo v Franciji še do nedavnega nepredstavljivo. Škoda, ki jo povzroča suša, je mnogo večja od tiste, ki jo za seboj pustijo poplave, zato bo imela hude in dolgoročne gospodarske posledice," je dodala. Poleg tega pomanjkanje vode negativno vpliva tudi na energetske vire, saj jedrske elektrarne potrebujejo ogromno vode za ohlajanje reaktorjev.

"Zaradi visokih temperatur in majhne količine padavin pozimi smo se hitro znašli v kritičnih razmerah – preden se je poletje šele zares začelo," je dodala.

Požari in suša še pred začetkom pravega poletja

Zaradi vročine in suše so v Španiji, Grčiji in Nemčiji izbruhnili tudi gozdni požari, samo v Španiji je zgorelo skoraj 20.000 hektarjev površin. V severni italijanski pokrajini Lombardiji pa že razmišljajo, da bi uvedli izredne razmere, saj rekordna suša ogroža pridelek. V različnih delih države namreč ni deževalo že približno štiri mesece. Reka Pad je na najnižji ravni v zadnjih 70 letih. Pomanjkanje vode ogroža pridelek v severnih italijanskih deželah Piemont, Lombardija in Emilija - Romanja.

Minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli je zato pred dnevi dejal, da je razglasitev izrednih razmer neizogibna. Na nekaterih območjih Italije je po ocenah tamkajšnjih kmetijskih strokovnjakov pridelek manjši za polovico. Prizadeta je tudi mlekarska industrija.

A ne le v Italiji, s sušo se bojuje obsežen pas Evrope od jugovzhodnega dela osrednje Evrope pa vse do severozahoda Črnega morja.

Vročinski valovi vse pogostejši, daljši in vse bolj vroči

Strokovnjaki so jasni – vse pogostejši vročinski valovi v Evropi so neposredna posledica globalnega segrevanja. Tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je prepričana, da je vse to, kar doživljamo zdaj, le "pokušina za prihodnost". Toplogredni plini, ki jih s svojimi dejavnostmi ustvarja človek, namreč povzročajo, da so vročinski valovi v Evropi vse pogostejši, vse daljši in vse močnejši. "Zaradi podnebnih sprememb se vroči poletni dnevi tudi začenjajo hitreje. Čemur smo zdaj priča, je na žalost le napoved za prihodnost," je dejala predstavnica WMO-ja Clare Nullis.

Pet najbolj vročih poletij v zadnjih 20 letih

Res je, podatki ne lažejo. Stara celina hrani podatke o temperaturah že od leta 1500, a najbolj vročih pet poletij v več kot 500 letih je bilo izmerjenih v zadnjih 20 letih. Najbolj vroče poletje vseh časov v Evropi je bilo lansko, je izmeril evropski program Copernicus, ki spremlja podnebne spremembe. Se še spomnite teh številk? Julija oziroma avgusta lani so v Grčiji namerili 45 stopinj Celzija, na jugu Španije 47 stopinj, na Siciliji pa celo neuradni evropski rekord, 48,8 stopinje. Zaradi hude vročine in suše so se gasilci v vseh sredozemskih državah večkrat bojevali z obsežnimi požari.

Po meritvah Copernicusa je bila lani v Evropi temperatura za eno stopinjo višja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v obdobju 1991–2020. Strokovnjaki tudi menijo, da so takšne razmere prispevale tudi h gozdnim požarom in hudim poplavam, ki so sredi julija prizadele predvsem Nemčijo in zahtevale življenje več kot 180 ljudi.

Drugo najbolj vroče poletje je bilo tisto leta 2019, ko je Evropa doživela dva vročinska valova, konec junija in v sredini julija. Zaradi posledic vročine je umrlo okoli 2500 ljudi. V mestu Verargues na jugu Francije so 28. junija izmerili za to državo rekordnih 46 stopinj, zaradi česar so v mnogih šolah tudi prekinili pouk. Konec julija pa so visoke temperature zajele sever Evrope. V mestu Lingen na severozahodu Nemčije so izmerili neverjetne 42,6 stopinje, v Begijnendijku na severu Belgije 41,8 in v Cambridgeu v Angliji 38,7 stopinje.

Leto dni predtem je bilo tretje najbolj vroče evropsko poletje v zgodovini. Poletna vročina je takrat udarila konec julija in v začetku avgusta in bila tako huda, da je izsušila mnoge reke. Vodostaj reke Donave je padel na najnižjo raven v sto letih, Portugalska in Španija pa sta se bojevali z velikimi gozdnimi požari.

Poletje 2017 je bilo četrto najtoplejše v Evropi do zdaj, vročina je s premori pripekala od konca junija do sredine avgusta. V španskem mestu Montoro so sredi julija izmerili 47,3 stopinje Celzija, zaradi suše so na Portugalskem znova izbruhnili požari. Najbolj vroč dan so takrat izmerili tudi v Angliji, kjer je vročina stopila asfalt in železniške tire. Na letališču Heathrow so izmerili 36,7 stopinje Celzija.

Na peto mesto najbolj vročih poletij pa se (za zdaj še) uvršča poletje leta 2007. Zaradi visokih temperatur so se v Italiji, Severni Makedoniji in Srbiji borili z gozdnimi požari, v Grčiji pa so požari pogoltnili kar štiri odstotke gozdov. Na Madžarskem je zaradi vročine umrlo 500 ljudi. Na Portugalskem, v mestu Amareleja, so izmerili za to državo rekordne 47,3 stopinje Celzija.

Študija, v kateri je sodelovalo 16 držav članic Evropske unije, je ugotovila, da je bilo v letu 2019 zaradi vročinskih valov v Evropi 70.000 presežnih smrti – po 15.000 do 20.000 samo v Franciji in Italiji. Večina med njimi so bili starejši, zato so v Franciji sprejeli nekaj sprememb, ki naj bi bolje ščitile starejše v najhujši vročini.

Temperatura za deset stopinj višja od povprečja

Na neobičajno zgodnjo vročino v delih Evrope se je v svojem poročilu odzval tudi WMO, ki je ugotovil, da je bila temperatura v nekaterih delih Francije in Španije pred dnevi več kot deset stopinj višja, kot je dolgoletno povprečje za ta čas. "Medvladni panel za podnebne spremembe napoveduje, da bo pri dvigu svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija prihajalo do še več vročinskih valov, obdobja visokih temperatur bodo vse daljša, obdobja nizkih temperatur pa vse krajša. Pri dvigu svetovne temperature za 2 stopinji pa bodo dosežene kritične meje za kmetijstvo in zdravje ljudi," so zapisali.

Pri tem se sklicujejo na študijo strokovnjakov pri iniciativi World Weather Attribution (WWA), ki je zapisala: "Vsak vročinski val v Evropi je zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, verjetnejši in intenzivnejši. Podatki kažejo tudi na veliko naraščanje temperature v teh vročinskih valovih. Pred stoletjem so bili vročinski valovi v povprečju štiri stopinje hladnejši, kot so zdaj. Povedano še drugače – zelo vroč vročinski val se zdaj pojavlja najmanj desetkrat pogosteje, kot se je še pred sto leti," so zapisali.

"Moramo se prilagoditi. Eden izmed načinov je zgodnji sistem opozarjanja in akcijski načrt Vročina–zdravje. Ekstremna vročina je smrtonosna, posebej za ranljive skupine ljudi. Posebej skrb vzbujajoče so visoke nočne temperature, ko si mora telo odpočiti. Razmere na podeželju so zaradi več rastlinstva nekoliko znosnejše kot v mestih," še opozarjajo pri WMO-ju.

Razlika med mestom in vasjo je lahko tudi šest stopinj

Podatki švicarskih meteorologov pravijo, da je lahko razlika med temperaturo v mestih in vaseh tudi šest stopinj Celzija in da je posebej opazna ponoči, saj materiali, iz katerih so zgradbe in infrastruktura, absorbirajo veliko vročine.

Na to, da se bo treba na vročino prilagoditi, opozarja tudi Mednarodna organizacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFCR), ki je vročino označila za "tihega ubijalca", saj vsako leto po vsem svetu povzroči smrt 480.000 ljudi. "Vročinski valovi so tihi ubijalci podnebnih sprememb, a ni treba, da je tako. Večina vročinskih valov je napovedanih več tednov ali vsaj nekaj dni vnaprej, zato imamo čas, da ukrepamo dovolj zgodaj ter na to opozorimo in zaščitimo najranljivejše," je dejal predsednik IFRC-ja Francesco Rocca.

"Zelena", "modra", "siva" infrastruktura

V organizaciji poudarjajo, da se lahko s prostorskim načrtovanjem minimalizira uničujoč učinek ekstremnih vremenskih razmer. "V vsem tem je vsaj ena dobra stvar – ta je, da obstajajo preproste in poceni rešitve, s katerimi se je mogoče izogniti žrtvam zaradi vročine," je dejal Rocca. IFCR je tako v sodelovanju z mrežo C40 Cool Cities predstavil "navodila za ohlajanje mest", med katerimi so med drugim več zelenih površin in uvedba belih streh. "Od Miamija do Mumbaja, od Aten do Abidžana župani sprejemajo predlagane ukrepe. A še veliko več dela bo potrebnega, da zmanjšamo tveganja, preden se podnebna kriza še poglobi," je dejal direktor mreže C40 Mark Watts.

V Franciji je vlada tako na primer oblikovala 500 milijonov evrov vreden sklad za projekte urbane ozelenitve, piše France24, saj bodo ta zelena območja pomagala po eni strani blažiti vpliv vročinskih valov s tem, ko bodo nudila senčna, odprta območja za prebivalce, po drugi strani pa posrkala vročino vase.

Med ukrepi predlagajo tudi uvedbo "modre infrastrukture" – več fontan s pitno vodo in pitnikov, okrasnih fontan in javnih bazenov, ter "sive infrastrukture" – spreminjanje barv fasad, pasivno ohlajanje v stavbah, hladne pločnike ...

Zakaj je hitro ukrepanje proti podnebnim spremembam tako nujno? Ne le, da segrevanje ozračja duši naš planet, veliko grožnjo predstavlja tudi človeškemu telesu. Nekateri strokovnjaki tako svarijo, da so podnebne spremembe "največja grožnja zdravju ljudi v zgodovini", večja tudi od virusov in nalezljivih bolezni.

Kako podnebne spremembe vplivajo na človeško telo?

Pri Euronewsu so našteli deset simptomov, ki kažejo na to, da spreminjanje ozračja vpliva na človeško telo.

Vpliv vročine na delovanje srca: ko so temperature višje, ima srce več dela, saj mora kri črpati močneje in hitreje, da hitreje kroži in pomaga koži pri ohlajanju. Ljudje s srčno-žilnimi boleznimi so posebej ogroženi zaradi različnih bolezni in srčne kapi, saj njihovi organi v tako stresnem okolju težko pravilno delujejo.

Motnje spanja: letošnja raziskava københavnske univerze je ugotovila, da dvig temperature vpliva na količno spanja ljudi po svetu. V raziskavi so merili dolžino spanja 47.000 ljudi v 68 državah in ugotovili, da tam, kjer je ponoči temperatura višja od običajne, ljudje spijo manj. Če se to ponavlja daljše časovno obdobje, negativno vpliva na zdravje ljudi. "Na splošno lahko rečemo, da vsi ljudje premalo spimo, a vročina najbolj vpliva na spalne vzorce starejših, žensk in ljudi, ki živijo v razvijajočih se državah," je dejal vodja raziskave Kelton Minor.

Dihalne težave: povečan obstoj ozona pri tleh in drobnih prašnih delcev negativno vplivajo na delovanje pljuč, še posebej, če je človek onesnaženemu zraku izpostavljen že v otroštvu. Lahko se razvijejo različne bolezni, kot so astma, rinosinusitis in druge pljučne bolezni. Poleg tega v vročih dneh raven ozona pri tleh doseže nezdrave ravni, zato se poveča tveganje, da vdihavamo zrak z vsebnostjo ozona. Najbolj nenevarna posledica je kašelj, lahko pa privede tudi do oteženega dihanja in pogostejših napadov astme.

Okvare ledvic: dehidracija, do katere lahko pripelje daljša izpostavljenost vročini, lahko privede do okvare ledvic, saj te za pravilno delovanje potrebujejo vodo. Zaradi dehidracije pa urin vsebuje večjo koncentracijo mineralov in odpadnih stvari, ki se oblikujejo v kristale, ki se lahko spremenijo v ledvične kamne.

Poslabšanje alergij: z višjo ravnjo ogljikovega dioksida (ki se je v primerjavi z letom 2005 zvišala za devet odstotkov, v primerjavi z letom 1950 pa za 31 odstotkov) se viša tudi raven cvetnega prahu v zraku, kar pri nekaterih ljudeh povzroča slabšanje alergije na cvetni prah in seno. To se kaže v pogostejšem kihanju, kašljanju, srbečih očeh in glavobolih.

Okvare ožilja: ko onesnaževala iz zraka prek pljuč pridejo v krvni obtok in nato v srce, se poveča tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, saj se žile zožijo. V neki študiji leta 2018 so ugotovili, da povečano onesnaženje zraka povzroči, da kri postane bolj lepljiva, s tem pa mora srce biti še močnejše, zaradi česar se spremeni njegov videz. Spodnja dva prekata namreč postaneta večja in bolj razširjena.

Neplodnost: povezavo med onesnaženjem zraka in neplodnostjo je raziskal predavatelj anatomije in fiziologije na univerzi v Chestru v Združenem kraljestvu Gareth Nye, ki je pregledal podatke 18.000 kitajskih parov. Ugotovil je, da so tisti, ki so živeli v le rahlo bolj onesnaženem okolju, bili izpostavljeni za 20 odstotkov večjemu tveganju za neplodnost kot preostali. Po njegovem slab zrak vpliva tudi na razvoj jajčeca. "Vse bolj pomembno je, da se pri težavah z zanositvijo v ozir vzame tudi onesnaženost zraka," je dejal.

Podhranjenost: z višanjem temperatur je hrane vse manj, sploh tam, kjer se zanašajo na kmetijstvo in ribištvo, kar je pretežno na svetovnem jugu. Zaradi spreminjanja vzorcev padavin, dvigovanja temperature morij in ekstremnih vremenskih pojavov prihaja v razvijajočem se svetu do vse večje nedohranjenosti, kar povzroča tudi zdravstvene težave, med drugimi bolezni srca, rak in diabetes. A tudi v razvitih državah se zaradi podnebnih sprememb in suše pridela vse manj hrane, zaradi česar se ta draži.

Duševno zdravje: zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, kot so požari, poplave in uničujoče padavine, se slabša tudi duševno zdravje ljudi. Po uničujočem orkanu Katrina, ki je leta 2005 udaril ob Mehiški zaliv, je 90 odstotkov izmed 8000 bolnikov trpelo za anksioznostjo. Podobna občutja lahko povzroči tudi pomanjkanje hrane ali smrt bližnjega zaradi naravne nesreče, kar lahko pripelje do posttravmatske stresne motnje ali celo samomora. Vse več je tudi ekoanksioznosti, ki jo razvijejo tisti, ki jih straši črnogleda prihodnost sveta. V svetovni študiji lani so tako ugotovili, da 60 odstotkov izmed 10.000 mladih ljudi z vseh koncev sveta zelo skrbijo posledice globalnega segrevanja. 56 odstotkov jih je celo prepričanih, da je človeštvo obsojeno na propad.

Mikroplastika v naših telesih: našemu zdravju ne škodijo le podnebne spremembe, ampak tudi mikroplastika, zelo drobni plastični delci v okolju. Marca so mikroplastiko prvič opazili v človeški krvi, dojenčki pa imajo že zdaj 15-krat več mikroplastike v svojih iztrebkih kot odrasli, navaja neka raziskava. Verjetno je v njihova telesa prišla prek plastičnih lutk in mikroplastike iz preprog in tal.

Razgrete podobe iz Francije, Španije in Italije iz zadnjih dni, po katerih se zdi, kot da bi bili že sredi poletja, si oglejte v spodnji galeriji.