Med zakonskimi predlogi, ki jih je v zadnjem času vlagal del opozicije, je med najpogostejšimi nedvomno zakon, ki naj bi prepovedal t. i. hidravlično lomljenje (fracking) v Sloveniji. Pretekli teden mu je v že v petem poskusu zeleno luč prižgal tudi del koalicije.

Na novembrski seji DZ-ja so pretekli četrtek že petič obravnavali predlog Levice za prepoved hidravličnega lomljenja (frackinga). V prvi obravnavi zakonskega predloga je spremembo zakonodaje podprlo 46, proti pa je bilo 41 poslank in poslancev iz vrst vladnih strank in stranke DeSUS-a.

Zakaj je zakon usmerjen v Petišovce?

Agencija za okolje (Arso) je že pred dvema letoma odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To je zavleklo načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin. Toda britansko podjetje kljub temu že načrtuje precejšen dobiček iz slovenskih vrtin.

Vlada je sicer napovedala, da bo predlogu dela opozicije o prepovedi frackinga nasprotovala. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je navedel oceno, da bi se v primeru sprejetja predlaganih sprememb poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah. "Sistemski zakon je v vladnem postopku, in upam, da bo čim prej v DZ-ju. Naslovil bo bolj ali manj vse danes izpostavljene stvari, in verjamem, da bomo dobili prave rešitve," je dejal prejšnji teden, kot je poročal STA.

Ascend Resources napoveduje tožbe, ampak?

Arso je marca 2019 torej odločil, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki ga načrtujeta britanski Ascent Resources in njegov slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Temu je nato pritrdilo tudi upravno sodišče.

Ascent Resources je po odločitvi Arso zagrozil, da bo spor s Slovenijo v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih predal arbitražnemu tribunalu. Nastale škode je bilo po njihovih trditvah za več kot 100 milijonov evrov. Vendar se za zdaj ni zgodilo (še) nič.

Ascent Resources – vrednost delnic mu je na londonski borzi letos spomladi močno upadla – je v začetku novembra v sporočilu za javnost navedel, da je podpisal zavezujočo odškodninsko pogodbo z odvetniško družbo Enyo Law LLP, ki je, kot navajajo, "specializirana za arbitraže in sodne spor in naj bi jih že zastopala ".

Napoved velikih dobičkov, toda ...

Predtem pa je napovedal, da bosta „vrtini PG-10 in PG-11A“ v Petišovcih ustvarili najmanj 100.000 evrov neto prihodkov na mesec. Izračun so, kot so navedli, naredili glede na povišanje svetovnih cen plina. S petišovskega plinskega vozlišča naj bi trenutno pridobili 105 evrov na MWh, kar je "905-odstotno povečanje v primerjavi s ceno 11,4 evra/MWh, zabeleženo septembra 2020," so sporočili iz Ascent Resources, ki ima 75-odstotni delež v projektu Geoenergo.

Toda, kot so pred dnevi za MMC pojasnili na državnem odvetištvu, je Ascent Resources letos marca Slovenijo obvestil "o obstoju spornega razmerja, s čimer je začel teči trimesečni rok, namenjen mirni rešitvi spora. Pooblaščenca vlagateljev pa so 19. marca 2021 obvestili, da poravnava ni sprejemljiva." Vlagatelja do sredine novembra proti Sloveniji, kot navajajo, še nista sprožila arbitražnega postopka.

Prav tako se glede črpanja plina v Petišovcih ni premaknilo na agenciji za okolje. "ARSO je končal predhodni postopek s sklepom, da mora podjetje pridobiti okoljevarstveno soglasje in izvesti presojo vplivov na okolje. Ascent Resources je nato sprožil upravni spor. V zvezi s Petišovci ministrstvo za okolje in prostor ne obravnava postopka presoje vplivov na okolje ali predhodnega postopka," so za MMC pojasnili na agenciji za okolje.