Za energetsko revno velja tisto gospodinjstvo, ki težko pokrije svoje energetske potrebe ali pa jih ne more. Ob ogrevanju v mrzlem času je treba upoštevati tudi hlajenje v vročih dneh, ki jih je v zadnjem času vse več, so opozorili v društvu za sonaraven razvoj Focus. Energetska revščina je neposredno povezana s socialno izključenostjo in slabim zdravjem.

Leta 2015 si 5,6 odstotka gospodinjstev v Sloveniji ni moglo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. 27 odstotkov prebivalcev je živelo v stanovanju, v katerem denimo pušča streha, so vlažne stene ali trhla tla, je povedala Katarina Trstenjak s centra za energetsko učinkovitost pri Institutu "Jožef Stefan".

Malo prijav za pomoč Eko sklada

Evropski energetski sveženj predvideva, da bodo morale države vzpostaviti ukrepe za naslavljanje energetske revščine in prek indikatorjev spremljati njihovo izvajanje. Pri nas trenutno težavo energetske revščine naslavlja Eko sklad. Ta med drugim nudi 100-odstotno subvencijo socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin, ki imajo največje težave s trdimi delci PM10 v zraku.

Omogoča tudi 100-odstotno subvencijo za etažni delež v okviru nakupa nove kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, plinskega kotla ali toplotne postaje v skupnih kurilnicah blokov. Namenjene so lastnikom ali solastnikom stanovanj v bloku, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Enako lahko subvencijo ti upravičenci prejmejo v okviru prenove bloka, ki denimo vključuje menjavo pročelja ali strehe.

V okviru projekta Zero Eko sklad prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka nudi tudi brezplačen obisk energetskega svetovalca. Ta prinese tudi brezplačen komplet naprav za zmanjšanje porabe energije in vode, z uporabo katerih lahko gospodinjstvo mesečni račun za to porabo zmanjša za do 10 evrov.

Katarina Kafadar iz Eko sklada je zagotovila, da je sredstev dovolj za vse naštete ukrepe, a se pojavlja težava pri razdeljevanju. Na eni strani je tu neozaveščenost, na drugi pa težava dostopa do upravičencev – najrevnejši se tako včasih ne želijo izpostavljati pred sosedi, ne zaupajo v svojo zmožnost izpolnjevanja vlog ali pa preprosto ne zaupajo državi, včasih jih skrbi, da bo ta zasegla njihovo nepremičnino.

Tako so 100-odstotno subvencijo za menjave kurilnih naprav v blokih podelili le osmim občanom, šlo je za slabih 27.500 evrov. Za subvencijo za menjavo kurilnih naprav v hišah so prejeli 25 vlog, za 16 pozitivno rešenih vlog so namenili dobrih 70.000 evrov.

Podobno je naslavljanje upravičencev tudi problematični del projekta Zero, je dejala Irena Bolje Karlovšek z Eko sklada. Upravičenci se morajo prijaviti prek centra za socialno delo, ki lahko edini potrdi, da gre za prejemnika denarne pomoči ali varstvenega dodatka. Tu pa je videti velike razlike med angažmajem centrov, je opozorila. Želijo si torej več sodelovanja centrov za socialno delo, do najrevnejših pa skušajo dostopati tudi prek drugih akterjev, kot so denimo Karitas in Rdeči križ ter upravniki večstanovanjskih stavb.