Združeni narodi menijo, da bi lahko čiščenje onesnaženega okolja v Ogonilandu lahko trajalo tudi od 25 do 30 let, po prvih ocenah pa bi zgolj prvih nekaj let čistilne akcije stalo najmanj milijardo dolarjev.

"Če želimo popolnoma oživiti pomembne ekosisteme, kot so gozdovi mangrove, onesnaženo zemljo in vodo, bi se lahko obnova okolja v Ogonilandu izkazala za najobsežnejšo in najdolgotrajnejšo čistilno akcijo doslej," opozarja Unep, agencija ZN-ja za okolje.

Glavna krivca: vlada in Shell
Poročilo Unepa je prvo, ki obravnava učinke dolgoletnega onesnaževanja v regiji, veliki skoraj kot Portugalska, kjer živi okoli milijon ljudi, pretežno kmetov in ribičev in ki je po navedbah okoljevarstvenikov uničena zaradi pogostih izlivov nafte. Poročilo so pripravili na podlagi dveletnih opazovanj v regiji Ogoniland, nekdaj najpomembnejšem naftnem območju v Nigeriji.

Čeprav se je proizvodnja nafte v regiji ustavila že leta 1993, čez vasi in polja še vedno potekajo naftovodi, ki jih upravljata podružnica britansko-nizozemskega energetskega koncerna Royal Dutch Shell in nigerijske državne naftne družbe. Zaradi iztekanja nafte iz naftovodov, ki je posledica napak upravljavcev in kraj nafte z vrtanjem cevi, je močno onesnažena zemlja. Preiskovalci Unepa so celo odkrili območje, kjer niso očistili nafte, ki se je izlila pred 40 leti!

900-krat preveč benzena v vodi
Program ZN-ja v poročilu med drugim izpostavlja glavna tveganja za zdravje zaradi onesnaženosti okolja v Ogonilandu, ki je del Nigrove delte. Tako med drugim navaja, da so zaradi onesnažene pitne vode resno ogroženi prebivalci najmanj desetih skupnosti na območju. V eni izmed vasi pa je raven rakotvornega benzena v pitni vodi 900-krat višja od mednarodno dovoljene meje.

V delti vsako leto nesreča "Exxon Valdez"
Združeni narodu domnevajo, da je kratka življenjska doba prebivalcev Ogonilanda - znaša le 50 let - med drugim posledica onesnaženja, saj večina ljudi živi v onesnaženem okolju že vse življenje. Po mnenju nekaterih okoljevarstvenikov se je v zadnjih 50 letih, odkar so v Nigeriji začeli črpati nafto, v delto reke Niger izlilo več kot 2 milijarde litrov nafte. To je tako, kot bi se vsako leto zgodila ekološka katastrofa, kot je bila nesreča tankerja Exxon Valdez leta 1989 nedaleč od Aljaske, ko se je v morje izlilo med 40 in 120 milijoni litrov surove nafte.