Tudi pridelek ječmena, ki so ga večinoma že pospravili, je veliko slabši od lanskega. Spomladanska suša, nevihte, pa tudi previsoke temperature v zadnjih dneh so vzrok, da so Štihovi, ki so zasejali 40 hektarov ječmena, razočarani. "To je pripomoglo k temu, da smo po hektarju želi 5,5 tone, lani pa devet ton, torej enkrat slabši pridelek," je povedal kmet Franc Štih.
Stroka opozarja, da bo zaradi temperatur 35 stopinj slabša tudi letina pšenice. "Se pa zna zgoditi, da bodo pozne sorte pšenice ob tej previsoki temperaturi prisilno dozorevale, da bodo zrna izpita in bodo zato nižji pridelki in seveda tudi manj kakovostni," je povedala Metka Barbarič z murskosoboškega oddelka Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Zaskrbljeni so tudi pri največjem slovenskem poljedelcu, pri katerem so s pšenico, oljno ogrščico in ječmenom zasejali dva tisoč hektarov. Še pred enim mesecem so računali na zelo dober pridelek. "Zdaj pa nam je ta toplotni udar veselje pobral. Računam, da bo kompletna žetev v Sloveniji pod povprečjem," je pojasnil Branko Virag, direktor podjetja Panvita Kmetijstvo.
Ker so se stroški pridelave in spravila enormno povečali, kmetje pričakujejo tudi izrazito višje odkupne cene pšenice. "Krušna pšenica po 360 evrov na tono, izboljševalka, se pravi nad 14 beljakovin, mora biti minimalno 400 evrov, krmna pa med 300 in 320," je naštel Štih.
Očitno prihaja obdobje bistveno dražje hrane. Napovedujejo, da tako imenovana prehranska kriza žal ne bo trajala zgolj nekaj mesecev, pač pa da se bomo s tem spopadali še leta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje