Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sredo objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN), ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni in nato posredovala Evropski komisiji.

Čeprav NEPN skladno s cilji EU-ja določa ambicioznejše ukrepe in cilje Slovenije na področjih razogljičenja in energetske učinkovitosti do leta 2030, pa zadnja različica predvideva zamik namenskosti podnebne dajatve ter odlog odprave spodbud fosilnim gorivom, je za Radio Slovenija poročala novinarka Erna Strniša.

Trenuten kompromisni predlog namreč predvideva, da bo okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, ki jo plačujemo ob nakupu goriv, postala namenska dajatev šele z letom 2026.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je za Radio Slovenija pojasnila, da se zamika tudi časovnica odpravljanja spodbud za fosilna goriva. "Trenutna verzija vsebuje dikcijo, da bomo preučili odpravo subvencij do leta 2026 in nato do leta 2030 poiskali optimalne načine ukinjanja subvencij fosilnim gorivom." Med subvencijami fosilnih goriv je tudi vračanje trošarin za dizelsko gorivo avtoprevoznikom.

Sorodna novica Se bosta Teš in Premogovnik Velenje predčasno zaprla?

Zaprtje TEŠ-a že pred letom 2033?

NEPN sicer predvideva izstop iz premoga do leta 2033. "Če bo naša "termodivizija" zdržala soočanje z izzivi, ki jih trenutno vidimo v Evropi in EU-ju, lahko nas čakajo še kakšna presenečenja do konca desetletja." Zaprtje TEŠ-a bi se lahko zaradi visokih stroškov emisijskih kuponov namreč zgodilo tudi prej.

Predvidena izgradnja štirih hidroelektrarn

Dokument pred sprejemom na vladi čaka še postopek celovite presoje vplivov na okolje, pri tem je največ odprtih vprašanj pri načrtovanih hidroelektrarnah.

NEPN namreč poudarja vlogo hidroelektrarn (HE), ki bi predvsem v zimskem času omogočale zanesljivejšo oskrbo z energijo. Do leta 2040 naj bi zagotovili za 500 megavatov strateških kapacitet. Od tega 440 megavatov predstavljajo črpalne hidroelektrarne, ki imajo funkcijo strateške rezerve. 110 megavatov pa hidroelektrarne, najverjetneje HE Mokrice na spodnji Savi ter še tri HE na srednji Savi. Bodo pa za nadomestitev Termoelektrarne Šoštanj poleg OVE potrebne še plinske elektrarne, ki bi sprva uporabljale zemeljski plin, nato pa pline obnovljivega izvora.

Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt med drugim upošteva tudi odločitev na ravni EU-ja o znižanju izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 2005 do leta 2030 ter odločitve, sprejete v okviru zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 in REPowerEU. Cilj zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov je postavljen pri 55 odstotkih glede na leto 2005 do leta 2033 oz. za 35 odstotkov do leta 2030.