"Govorimo predvsem o ciljih pri zniževanju emisij toplogrednih plinov, povečevanju deleža obnovljivih virov energije in pri učinkoviti rabi energije, ki je prva in najpomembnejša točka naših podnebnih prizadevanj," je v izjavi ob predstavitvi osnutka medijem v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen.

Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bo upošteval med drugim odločitev Slovenije o izstopu iz premoga najpozneje leta 2033, odločitev na ravni EU-ja o znižanju izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 2005 do leta 2030 ter odločitve, sprejete v okviru zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 in REPowerEU.

Cilj zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov je v osnutku postavljen pri 55 odstotkih glede na leto 2005 do leta 2033 oz. za 35 odstotkov do leta 2033 (po obstoječem NEPN-ju za 36 odstotkov; cilj na ravni EU-ja je 55 odstotkov).

"Trenutno kaže, da bomo z izstopom iz premoga v Sloveniji dosegli evropski emisijski cilj," je dejala Tina Seršen. Ali bo to še pred letom 2030, za zdaj ni jasno. "Računamo, da bomo lahko izstop iz premoga v največji mogoči meri nadomeščali z domačimi viri energije, torej s pospešenim izkoriščanjem obnovljivih virov energije in tudi nekaterimi drugimi sistemskimi rešitvami," je dodala.

Večja vloga velikih hidroelektrarn

Sorodna novica Bruselj opozarja, da je naš načrtovani delež obnovljivih virov prenizek

NEPN pri tem posebej poudarja vlogo velikih hidroelektrarn (HE), ki bi predvsem v zimskem času omogočale zanesljivejšo oskrbo z energijo. Po ocenah je dodatnega potenciala pri teh do leta 2040 za približno 500 megavatov moči, kar bi pomenilo štiri velike HE, denimo HE Mokrice na spodnji Savi ter še tri HE na srednji Savi. Bodo pa za nadomestitev Termoelektrarne Šoštanj poleg OVE-ja potrebne še plinske elektrarne, ki bi sprva uporabljale zemeljski plin, nato pa pline obnovljivega izvora.

Zmanjšanje emisij je po novem predvideno v vseh sektorjih, tudi v prometu, za en odstotek, medtem ko je po veljavnem NEPN-ju v prometu še predvideno povečanje.

Ciljni delež rabe OVE-ja v končni rabi energije je v osnutku postavljen pri 33 odstotkih (veljavni NEPN 27 odstotkov), cilj na ravni EU-ja je več kot 42,5 odstotka.

Končna raba energije je ocenjena na 50,2 teravatne ure (TWh), kar bi bilo zmanjšanje za 11,1 odstotka. Cilj na ravni EU-ja je zmanjšanje za 11,7 odstotka.

Na ravni ciljev, ki jih je zadala Evropska unija

"Bistveni cilj je doseganje podnebne nevtralnosti. Pogoj za to je najprej povečanje energetske in osnovne učinkovitosti, da lahko nato fosilne vire nadomestimo z obnovljivimi in drugimi nizkoogljičnimi viri, s čimer bomo lahko znižali emisije za približno 55 odstotkov, povečali delež obnovljivih virov na vsaj 33 odstotkov do leta 2030 in zmanjšali porabo energije približno 50 TWh, kar pomeni približno 11 odstotkov manj, kot je naš referenčni scenarij. Skratka, smo nekje na ravni ciljev, ki si jih je zadala tudi Evropska unija," je strnil vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ta je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše.

Za zmanjšanje rabe energije v gospodinjstvih bo med drugim treba pospešiti energetsko obnovo stavb, zmanjšati rabo toplote za 20 odstotkov in vgraditi dodatnih 100.000 toplotnih črpalk, ocenjujejo.

V industriji je v končni rabi energije predvidena med drugim povečana raba elektrike in biometana, predvsem za nadomestitev zmanjšanja rabe fosilnega plina. V prometu dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije vključujejo zmanjšanje motornega prometa, tudi s povečano rabo javnega prevoza.

Za več elektrike iz obnovljivih virov

Pri elektriki je cilj do leta 2030 zagotoviti vsaj 85-odstotno oskrbo iz proizvodnih naprav v Sloveniji in do leta 2040 doseči 100-odstotno. Pri tem je do leta 2030 predviden en scenarij – vlaganja v proizvodnjo iz OVE-ja, nato pa dva: prvi poleg OVE-ja predvideva postavitev nove jedrske elektrarne, drugi pa intenzivno izrabo OVE-ja.

Največji del povečanja proizvodnje iz OVE-ja odpade na sončno energijo, v manjšem deležu tudi na vetrno in geotermalno. Raven potrebnih naložb je po scenariju z jedrsko sprva višja, so pa na daljši rok pri scenariju samo z OVE večje potrebe po nakupu elektrike in plina.

Potrebna vlaganja na energetskem področju do leta 2030 so ocenjena na 23 milijard evrov, pri čemer je bilo okoli polovico zneska že investiranega, je dejal Merše.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na javni predstavitvi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani poudaril bistveno večjo ambicioznost, so sporočili z ministrstva.

Poudaril je cilje pri zmanjševanju emisij, OVE-ja in učinkoviti rabi energije. Slovenija je ena redkih držav, ki je imela že v obstoječem NEPN-ju bolj ambiciozne cilje od tistih na ravni EU-ja glede emisij v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi. Izjemno pomemben korak bo skupno znižanje emisij zaradi izstopa iz premoga, je dejal.

Po javnem posvetovanju bo pripravljena končna različica osnutka posodobitve NEPN-ja, ki bo skupaj z dopolnjenim okoljskim poročilom posredovana v presojo o sprejemljivosti. Po koncu celovite presoje vplivov na okolje bo osnutek predložen v sprejem vladi – kar bi lahko bilo po pričakovanjih ministrstva konec poletja –, nato pa posredovan Evropski komisiji. Po evropski uredbi naj bi članice svoje posodobljene NEPN-je komisiji posredovale do konca junija letos.