Lani smo v Evropski uniji iz obnovljivih virov energije proizvedli rekordnih 44 odstotkov vse elektrike. Velik delež je prispeval veter, ki je prvič v zgodovini proizvedel več elektrike kot zemeljski plin in drugič v zgodovini več kot premog. Tudi na svetovni ravni se prav vetrna energija lahko pohvali z največjo rastjo, navaja poročilo organizacije Ember, ki deluje kot neodvisen energetski možganski trust.

Žal je Slovenija pri rabi vetrne energije med evropskimi državami čisto na repu, za njo je le še Malta, ki nima nobene vetrnice. Pri nas so postavljene tri, ki jih lahko opazujemo s primorske avtoceste. Dvema delujočima v Dolenji vasi in pri Razdrtem, se je pridružila še ena manjša, ki v omrežje še ni priklopljena.

Delujoči vetrnici sta lani prispevali 0,06 odstotka proizvedene električne energije v Sloveniji. Med tem so na Danskem aprila lani iz vetra proizvedli kar 54 odstotkov vse elektrike, navaja Ember. Čeprav takšne primerjave med državami ne upoštevajo naravnih danosti in drugih posebnosti posamezne države, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo priznavajo, da smo na tem področju v precejšnjem zaostanku.

Možnosti za izrabo vetrne energije so pri nas precej majhne

Med pripravami nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) je bila lani s pomočjo Evropske komisije zaključena študija RES Slovenija, ki je pokazala, da so možnosti za izrabo vetrne energije pri nas precej manjše kakor v nekaterih drugih državah EU-ja. Čeprav EU pri prehodu na obnovljive vire energije računa predvsem na veter, Slovenija pomembnejšega deleža v tej bilanci ne bo mogla prispevati.

Deloma zaradi zaščitenih območij, ki spadajo pod Naturo 2000 in zajemajo več kot 37 odstotkov površine države, s čimer se uvrščamo na tretje mesto med evropskimi državami po deležu zaščitenih površin. Kot poudarja NEPN, moramo upoštevati, da spada Slovenija med biotsko najpestrejše države tako v evropskem kot svetovnem merilu in pomembno prispeva k evropskim ciljem na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ponekod je umeščanje vetrnic tvegano zaradi zaščite vodovarstvenih območij. Po drugi strani nimamo možnosti za postavitev t. i. "off shore" vetrnic oziroma vetrnic na morju.

Razpršena poselitev in hrup

Tretji dejavnik, ki omejuje možnosti za izrabo vetrne energije, je značilna razpršena poselitev. V Sloveniji je stopnja urbanizacije nizka, saj kar 45 odstotkov vseh gospodinjstev biva na podeželju, kar je precej več od povprečja EU-ja, ki znaša 23 odstotkov, navaja NEPN. Zelo malo območij z zadostno hitrostjo vetra tako obenem izpolnjuje tudi zahteve za potreben odmik od naselij zaradi hrupa, ki ga vetrnice povzročajo.

Vetrnica, kadar močno piha, oddaja zvok 100 decibelov. Meja hrupa za spalno naselje je 40 decibelov, to je jakost zvoka, primerljiva s šepetanjem, pojasnjuje Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. To pomeni, da mora biti vetrnica vsaj 400–800 metrov oddaljena od naselja. Manj problematična bi bila umestitev v bližini industrijskih con, kjer je omejitev pri 65 decibelih, kar je primerljivo s hrupom, ki ga povzročajo avtomobili. Hrup s 100 na 65 decibelov lahko upade že na razdalji 50 metrov.

Vetrni potencial

Zgolj tehnični vetrni potencial države je 18 teravatnih ur, kar presega letno porabo elektrike v Sloveniji, navaja Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "A tehnični potencial v celoti oziroma kar v večini ni izkoristljiv. Večina potenciala leži v območjih z visokim tveganjem umeščanja." Veter je pri nas skozi letne čase precej enakomeren, med posameznimi dnevi pa se precej razlikuje. Pri nas bi glede na jakost vetra vetrnice v povprečju lahko obratovale na 20 odstotkih nazivne moči, dodaja Čepin. "Če bi želeli pokriti proizvodnjo ene jedrske elektrarne, bi morali postaviti vetrnic moči petih jedrskih elektrarn," ilustrira. Nazivna moč nam pove, koliko "moči" zmore vetrnica maksimalno proizvesti. V državah severneje od nas vetrnice proizvedejo približno 40 odstotkov nazivne moči. To pomeni, da je energija iz vetra pri nas precej dražja, saj je njen izkoristek nižji. Pri čemer Čepin dodaja, da je zelo pomembna tudi sama višina vetrnic: "Višje kot gremo, močneje piha. Če isto vetrnico postaviš na 100 metrov ali pa na 50 metrov višine, bo v drugem primeru proizvedla manj energije in bo od nje tudi manj zaslužka."

Finančno je precej bolj smiselno postavljati polja vetrnih elektrarn, saj pri gradnji nastaja manj specifičnih stroškov. "Male vetrne elektrarne so ekonomsko neučinkovite in jih ne gradi nihče," umeščanje posamičnih vetrnic komentira Čepin. Hkrati doda, da močno podpira postavitev čim večjega števila vetrnic, vsaj za nekaj 100 megavatov nazivne moči. Za primerjavo, skupna nazivna moč naših treh vetrnic so trije megavati. Čeprav jih pri nas označujemo kot "večje", so te vetrnice pravzaprav majhne, saj se za izrabo vetra v drugih državah večinoma uporabljajo vetrnice moči od treh do sedmih megavatov, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Sorodna novica Bo nad pohorskimi gozdovi zraslo 56 vetrnic?

Nasprotovanje lokalnega prebivalstva, načelna podpora splošne javnosti

"Že 20 let govorimo, da bomo postavili kup megavatov, a jih nato ne moremo, ker je javnost močno proti," ob vseh drugih ovirah Čepin spomni še na nasprotovanje lokalnega prebivalstva. "Ljudje smo nekako bolj dovzetni za ohranjanje statusa quo, ne želimo si sprememb. Umeščanje naprav za obnovljive vire pa pomeni določene spremembe v prostoru. Zato je pričakovano, da ljudje niso, nismo najbolj naklonjeni novim enotam v prostoru," doda Tkalec. Temu pritrjujejo številne iniciative, ki vzniknejo ob napovedi postavitve vetrnih elektrarn na izbranem območju.

Zato je pri umeščanju nove infrastrukture v prostor zelo pomembna komunikacija z lokalnim prebivalstvom. Primer slabo vodenega projekta je poskus umestitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorje. Ker projekt ni bil voden prek državnega prostorskega načrta na MOPE-ju, ga Tkalec ne želi ocenjevati. Doda pa, da so vseeno zaznali, da vodenje projekta s strani investitorja ni bilo najustreznejše. "Vedno, ko nastajajo projekti obnovljivih virov energije, svetujemo skupnostne projekte. Da se lahko tudi lokalne skupnosti vključujejo vanje in imajo tako več besede pri sami izvedbi, hkrati pa se koristi tako razpršijo tudi v lokalno okolje," poudarja Tkalec.

Tudi Greenpeaceova raziskava kaže, da na podporo vetrnim elektrarnam vpliva možnost energetske samozadostnosti krajev v neposredni bližini elektrarn in nižja cena elektrike. Pravzaprav raziskava, ki jo je za nevladno organizacijo izvedel Parsifal, kaže, da se velika večina, skoraj 80 odstotkov vprašanih, strinja, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. Hkrati se kar 85 odstotkov anketirancev strinja z izgradnjo vetrnega parka v oddaljenosti 10 kilometrov ali manj. Pri življenju z vetrnicami jih najbolj skrbi hrup. Najvišjo podporo anketirancev pa bi imela izgradnja vetrnih parkov na degradiranih območjih, zunaj zavarovanih in zaščitenih naravnih območjih, ugotavlja Raziskava javnega mnenja o odnosu državljanov do različnih virov energije in postavitvi vetrnih parkov.

Večina vetrnega potenciala na območjih z visokim tveganjem umeščanja

Če križamo varovana območja, naselja, območja z zadostno močjo vetra in območja, ki so sprejemljiva za lokalne skupnosti, nam pravzaprav ostane zelo malo možnosti. Večina vetrnega potenciala je torej na t. i. območjih z visokim tveganjem umeščanja. "To pomeni, da so določeni varstveni režimi tako močni, da teh lokacij ne bomo uporabljali, vsaj ne v začetni fazi," o načrtih ministrstva pove Tkalec.

NEPN je kljub vsem naštetim oviram precej ambiciozen, saj predvideva, da bodo vetrnice v bruto končni rabi energije že leta 2026 prispevale 76 gigavatnih ur, kar je 70 gigavatnih ur več od trenutnih šestih gigavatnih ur na leto. Leta 2030 pa naj bi iz vetra proizvedli že 356 gigavatnih ur elektrike. Toda kje bodo glede na vse omejitve te vetrnice stale?

Na MOPE-ju odgovarjajo, da prve nove vetrne elektrarne v Sloveniji lahko pričakujemo, ko bodo uspešno zaključeni vsi postopki. Trenutno je odprtih deset državnih prostorskih načrtov. Poskus umestitve v prostor je v teku za parke vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak, Rogatec, Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas, Griže-Veliko Polje, Mislinja, Golič in Plešivec.

Da bi do leta 2030 dosegli zastavljene cilje glede rabe obnovljivih virov energije, bo treba izvesti tudi projekte, "za katere je verjetno, da bo njihov vpliv na naravo ocenjen kot bistven in bo zato potreben postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave," je jasno zapisano v zadnji verziji NEPN-ja.

Tomislav Tkalec ob tem doda, da v Sloveniji trenutno nimamo umeščenih obnovljivih virov energije v območja Nature 2000, ki so bila v študiji RES Slovenija opredeljena kot območja z zelo visokim tveganjem. A če pogledamo druge države, Natura 2000 še ne pomeni, da jih na ta območja ne moremo umestiti, poudarja. "Nekako je bil sklenjen kompromis, da gremo najprej v izkoriščanje tistih lokacij, ki so zunaj tveganih območij. Nato pa, glede na prakse iz drugih držav, začnemo razmišljati tudi o tem. (...) Zelo dobro bo treba premisliti, kako čim bolje izkoristiti najugodnejše lokacije in na kakšen način nato pristopiti k lokacijam z malo višjim tveganjem, da se tudi tja ustrezno okoljsko in družbeno umestijo, tudi z različnimi omilitvenimi ukrepi," pove Tkalec. Eden od takšnih ukrepov je gotovo uredba, ki je začela veljati na začetku aprila in občinam zagotavlja 200.000 evrov nadomestila na en megavat nazivne moči vetrne elektrarne.

Tkalec ob tem še doda, da je Slovenija, ne le pri rabi vetrne energije, temveč tudi pri deležu obnovljivih virov energije, v zaostanku. "Tu je viden razkorak med državami pri samem razvoju v energetskem sektorju, ki jasno kaže na naš zaostanek in morda tudi na neustrezno, neučinkovito in neuspešno delovanje v zadnjih 15 letih na tem področju. Problematike se zavedamo in trenutno iščemo rešitve, kako premagati ovire, nasloviti probleme in pospešiti razvoj," še sklene.