Načrtovani začetek popolnega odlova nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) je v prvi polovici lanskega leta pritegnil veliko pozornosti. Dogajanje so zaznamovala opozorila strokovnjakov o tem, da je to škodljiva invazivna tujerodna vrsta, ki jo je treba odstraniti za ohranitev domačih vrst in ekosistema, ter ostro nasprotovanje odlovu nekaterih društev in organizacij za zaščito živali.

Potem ko načrtov ni ustavila niti peticija proti odlovu, ki jo je podpisalo več kot 24 tisoč ljudi, pri kateri je imela vidno vlogo tudi premierjeva partnerka Tina Gaber, se je zdelo, da bo petletni projekt v krajinskem parku vendarle nemoteno stekel. Z avgusta je bil sicer začetek prestavljen na september, nato pa so novice o tej tematiki bolj ali manj poniknile.

Kako to, da je bila nutrija lani celo v finalnem izboru za besedo leta 2023, letos pa o nutrijah nismo slišali skorajda nobene besede več? Pozanimali smo se, kako poteka odlov v Krajinskem parku Ljubljansko barje in kakšno je trenutno stanje in načrti za prihodnost.

Kako je potekal odlov

Kot je pojasnil predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana in nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, je lov na nutrije na lovnih površinah v Sloveniji neomejen celo leto. Odločba kmetijskega ministrstva, ki je lani razburila del javnosti, je uvedla le možnost, da se lov izvaja na celotnem območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, torej tudi na nelovnih, urbanih območjih. Na podlagi te odločbe se je lov začel septembra lani.

"Začetek je bil predviden že prej, a smo se zaradi nastale situacije dogovorili, da ga bomo dejansko začeli izvajati 14 dni po napovedi, da bi se napetosti malo umirile. S tem smo se izognili potencialnim konfliktom," nam je pojasnil razlog za zamik. Povedal je, da so v času, ko je bil napovedan začetek odlova, po terenu hodili posamezni aktivisti in lokalne prebivalce spraševali, ali se je odlov že začel in kje poteka. "Neposrednih konfliktov pri samem odlovu nato ni bilo, so bili pa lovci med izvajanjem previdni," je pojasnil Bradač.

Lovci iz šestih lovskih družin so tako od 13. septembra do 13. decembra, to je v času trajanja odločbe, z 20 živolovkami, ki so jih posebej za to kupili v krajinskem parku, ulovili in usmrtili 321 nutrij, ob tem pa so jih še 121 ustrelili – skupno je bilo tako v treh mesecih odlovljenih 442 nutrij. Leto pred tem so v enakem obdobju lovci s klasičnimi metodami (ustrelili) 112 nutrij. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo v celotnem letu 2022 iz narave odvzetih 715 nutrij, leta 2021 so jih lovci ujeli 570, leta 2020 pa 532.

Kot omenjeno, je bila poleg uporabe živolovk glavna razlika v primerjavi s siceršnjim načinom lovljenjem nutrij ta, da je odločba kmetijskega ministrstva lovcem omogočila, da se nutrije lovijo tudi na nelovnih površinah. Številne nutrije, ki prebivajo na območju KPLB-ja, so se namreč naselile tudi v naseljih. Ob tem je Bradač poudaril, da so ob začetku lovljenja na nelovnih površinah lovce mnogi lokalni prebivalci kar sami poklicali in prosili, naj pridejo k njim.

"Nutrije namreč kmetom povzročijo precej škode – ko se močno namnožijo, hodijo na njive in polja, poleg tega na nabrežjih kopljejo rove, kar povzroča, da se traktorji ugrezajo," je naštel. Škode pa nutrije ne povzročajo samo kmetom. "Nutrije imajo štiri legla na leto. V pritokih, v katerih živijo, ob hitrem množenju voda postane blatna, s tem pa tam postopoma izgine vse – ribe, mikroorganizmi. Na ta način nastajajo mrtvi pritoki," je dejal Bradač. Da nutrija "s svojo prisotnostjo spreminja strukture in/ali funkcije ekosistema in negativno vpliva na domorodne živalske in rastlinske vrste," so potrdili tudi na Zavodu za gozdove Slovenije.

Kot so v krajinskem parku zapisali v končnem poročilu o odlovu nutrij, ki je bilo objavljeno januarja letos, se je odlov z živolovkami v primerjavi s klasičnimi načini lova izkazal za zelo uspešen. A iz poročila je razvidno tudi to, da so projekt odlova, ki je bil sprva načrtovan za naslednjih pet let, po samo treh mesecih izvajanja, ustavili. Letos namreč KPLB ministrstva za podaljšanje odločbe o izvajanju lova z živolovkami na nelovnih površinah ni zaprosil.

Zakaj je bil projekt ustavljen

Število odlovljenih nutrij se je med veljavnostjo odločbe povečalo, živolovke pa so se izkazale kot učinkovita metoda. Zakaj je torej projekt zastal? V KPLB-ju v končnem poročilu pojasnjujejo, da izdana odločba lovskih družin za odlov nutrij ne zavezuje, temveč jim zgolj omogoča odlov na nelovnih površinah. V času veljavnosti odredbe so se tako izmed sedmih lovskih družin na območju krajinskega parka odlova sistematično lotili le v LD Vrhnika, v petih LD-jih so odlov opravljali občasno glede na interes posameznega člana, LD Rakitna pa pri odlovu ni sodeloval.

V krajinskem parku ugotavljajo, da odlov, ki poteka zgolj po prosti odločitvi posameznega lovca, ne zadostuje za to, da bi učinkovito in dolgoročno zmanjšali oz. iztrebili populacijo nutrij. "Lov nutrij v živolovke za lovce pomeni velik napor in porabo časa. Lov je prostočasna dejavnost in lov na nutrije je zanimiv le za del lovcev. Na podlagi naših izkušenj tudi finančna spodbuda ni dovolj, da bi lovce množično spodbudila k izvajanju lova na nutrije. Tudi izjemna medijska odmevnost tega ukrepa ne pripomore k temu, da bi se izlov nutrij bolj množično izvajal," je ob tem sporočil direktor Javnega zavoda KPLB Janez Kastelic. Poleg tega je cilj lovcev trajnostno gospodarjenje z divjadjo. "To pomeni, da ohranjajo populacije divjadi, tudi nutrije, vitalne," je dejal Kastelic.

"Lovci nismo šintarji, ki bi imeli motivacijo, da bi sami izvajali popoln odlov, ob tem pa nas bodo v javnosti blatili in na nas izvajali pritisk. Pri odlovu smo vsekakor pripravljeni sodelovati, ampak le, če bomo ustrezno obravnavani in bomo imeli za to ustrezne pogoje," je ob tem poudaril predsednik Zveze ljubljanskih lovskih družin Lado Bradač. Dodal je, da jim je bilo ob pripravi projekta rečeno, da bodo za odlov vzpostavljene ustrezne razmere. V praksi pa je bilo tako, da je nadomestilo za ujeto nutrijo po navedbah Bradača zadostovalo kvečjemu za stroške goriva, ki ga je lovec porabi za vožnjo med posameznimi živolovkami. Če je bila past prazna, je lovec vse stroške nosil sam.

Ob tem Bradač poudarja, da vprašanje, ali je odlov nutrij primeren ali ne, sploh ne more biti stvar javne razprave, saj to Sloveniji nalaga evropska zakonodaja, ki jo mora država spoštovati. A ta jim podpore pri izpolnjevanju te obveze ne zagotavlja, je dodal. "Nutrije so danes v prvi vrsti problem države. Pristojnim mora postati jasno, da nutrije ni treba odstranjevati samo zaradi škode, ki jo povzroča, ampak že zaradi evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki Sloveniji to nalaga. Tu ni dileme, o tem ne moremo razpravljati, kaj se komu zdi," je opozoril. "Dokler se niti predsednik vlade ne zaveda, da je odstranjevanje invazivnih vrst obveza, ki smo jo po evropski uredbi dolžni izpolnjevati, pa lovci težko kar koli naredimo," je dodal.

Odlov nutrij po prenehanju odločbe upadel na prejšnjo raven

Ker odločba kmetijskega ministrstva, ki je omogočala odlov nutrij tudi na nelovnih površinah, ni bila podaljšana v leto 2024, je začela veljati prejšnja ureditev, po kateri jih lovci lahko vse leto lovijo na lovnih površinah. Kot so nam sporočili iz Zveze lovskih družin Ljubljana, so med 13. decembrom lani in 10. julijem letos lovci sedmih lovskih družin odlovili 329 nutrij, kar je podobna številka, kot so jih v takšnem obdobju odlovili v preteklih letih in ki po preteklih opozorilih strokovnjakov ne zadostuje za doseganje cilja omejevanja, kaj šele iztrebljanja populacije nutrij v Sloveniji.

"Za bistveno zmanjšanje ali celo odstranitev populacije nutrij bi bilo treba nutrije odstranjevati povsod, kjer se nahajajo, čemur je Slovenija po evropski uredbi tudi zavezana," so poudarili na Zavodu za gozdove. Ob tem so opozorili, da se nutrije hitro spet razširijo na območja, s katerih so bile predhodno že odstranjene. Kar zadeva najučinkovitejši pristop za omejevanje širjenja nutrij, pa na zavodu ugotavljajo, da se je tudi v tujini najbolje obnesel intenzivni odlov s pastmi. Poudarili so, da za nutrije po evropski uredbi veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja.

Problem statusa nutrij

Tako v Zvezi lovskih družin Ljubljana kot v KPLB-ju ob tem kot glavno oviro pri učinkovitem upravljanju populacije nutrij navajajo, da ima nutrija v Sloveniji status divjadi. To pomeni, da nutrije lahko lovijo zgolj lovci. Kot opozarja Bradač, je bilo na ta način tudi breme upravljanja te invazivne vrste preloženo na lovce. "Praksa iz tujine dokazuje, da je treba nutriji odvzeti status divjadi in s tem omogočiti profesionalizacijo izvajanja ukrepa," so ob tem poudarili v krajinskem parku. Če bi se zakonodaja spremenila, bi lahko namreč v KPLB-ju ustanovili intervencijsko skupino redno zaposlenih, ki bi ji zagotovili sredstva za večletno izvajanje sistematičnega odlova nutrij. Te bi torej lahko lovili na pravnih podlagah in na načine, kot se zdaj lovijo podgane ali miši.

A pozivi pri odločevalcih za zdaj niso naleteli na plodna tla. Na kmetijskem ministrstvu, ki je pristojno za divjad, in ministrstvu za naravne vire in prostor, na katerem so zadolženi za upravljanje tujerodnih invazivnih vrst, namreč ocenjujejo, da je trenutni sistem ustrezen. "Na ravni države je vzpostavljen sistem, ki omogoča obvladovanje te vrste v okviru upravljanja z divjadjo. Menimo, da je obstoječi sistem ustrezen in ni racionalno vzpostavljati novega," so nam na vprašanje, ali so v teku kakršni koli postopki za morebitno spremembo zakonodaje, odgovorili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Da spremembe trenutne ureditve niso predvidene, so nam sporočili tudi z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Nutrija je divjad, s katero se trajnostno gospodari v okviru lovsko-upravljavskih načrtov, poleg tega pa invazivna tujerodna vrsta, katere cilj upravljanja je preprečevanje oziroma omejevanje širjenja te vrste. Pri tem je treba poudariti, da zgolj z izvajanjem lova z namenom trajnostnega upravljanja z divjadjo lahko nekoliko omejujemo širjenje teh vrst, ne moremo pa v celoti preprečevati širjenja," so dodali. Bolj rigoroznih ukrepov oziroma metod, s katerimi bi lahko iztrebljali ali preprečevali širjenje populacij, trajnostno gospodarjenje z divjadjo namreč ne predvideva in tudi ne dovoljuje.

Bodo lovci zadolženi tudi za druge invazivne tujerodne vrste?

Na vprašanje, kakšni so torej načrti za učinkovitejše omejevanje oz. iztrebljanje populacije nutrij, so nam z ministrstva za naravne vire in prostor sporočili le, da so za leto 2024 Krajinskemu parku Ljubljansko barje predlagali "nadaljevanje sodelovanja z lovskimi družinami ter to, da naj lovske družine spodbujajo k izvajanju aktivnosti za doseganje ciljev načrtovalskih dokumentov s področja upravljanja z divjadjo za preprečevanje širjenja populacije in naraščanja številčnosti populacije nutrije". Obenem si bodo na ministrstvu za naravne vire in prostor, kot so sporočili, "skupaj s kmetijskim ministrstvom in upravljavci zavarovanih območij ter strokovnjaki prizadevali iskati učinkovite dolgoročne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti."

Predsednik ZLD-ja Ljubljana je ob tem opozoril na novelo zakona o ohranjanju narave, ki jo je ministrstvo za naravne vire in prostor nedavno predložilo v medresorsko obravnavo. "V njej je predvideno, da bodo lovci po novem obvezni odstranjevat (vse) invazivne vrste," je dejal. Glede na predlagano besedilo bi bili tako upravljavci lovišč oziroma lovske družine pristojne tudi za poseganje in ukrepe v povezavi s populacijo invazivnih vrst sesalcev in ptic, ki niso divjad, kar po opozorilih Bradača pomeni, da bi bili poleg nutrij zadolženi tudi za druge tujerodne invazivne vrste. "Radi bi nas torej zakonsko obvezali, da bi morali to početi, a nas o tem niso nič vprašali, ali smo to sploh pripravljeni storiti," je opozoril. Ministrstvo predloge, mnenja in pripombe na novelo sprejema do 9. avgusta.