Dan okoljskega dolga (v izvirniku Earth Overshoot Day), ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network, nastopi, ko človeštvo porabi toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Dan okoljskega dolga je načeloma vsako leto nastopil bolj zgodaj. Lani je bil ta dan 29. julija, letos pa je pandemija covida-19 Zemlji dala nekaj več prostora za dihanje, potem ko so države po vsem svetu začasno ustavile gospodarstvo in javno življenje.

Zaradi ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, se je po ocenah Global Footprint Network ekološki odtis človeštva zmanjšal za skoraj 10 odstotkov. "A še vedno uporabljamo toliko naravnih virov, kot da živimo na 1,6 Zemlje," so opozorili.

Da zmanjšanje ekološkega odtisa zaradi koronavirusa ni razlog za slavje, je ta teden ocenil predsednik organizacije Global Footprint Network Mathis Wackernagel. "Do tega nismo prišli načrtovano, ampak zaradi katastrofe," je opozoril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Okoljski dolg je Wackernagel primerjal z zadolževanjem v denarju: "Lahko porabljamo več, kot zaslužimo, a ne v neskončnost."

Raziskovalci pri izračunu dneva okoljskega dolga upoštevajo vse potrebe človeštva – po hrani, energiji, prostoru za hiše in infrastrukturo. To primerjajo s tem, kar bi bilo potrebno za absorpcijo svetovnih izpustov ogljikovega dioksida.

V Global Footprint Network poudarjajo, da je pandemija covida-19 dokazala, da je sprememba potrošniških navad mogoča v zelo kratkem času. Po njihovi oceni je letošnji dan okoljskega dolga "izredna priložnost, da razmislimo, kakšno prihodnost želimo".

Prvi mož nevladne organizacije WWF International Marco Lambertini je spomnil, da je pandemija najbolj udarila najbolj ranljive in v ospredje postavila naš "netrajnostni, potratni, v resnici uničujoči odnos z naravo". Pozval je k razvojnemu modelu, ki bo ločil gospodarsko rast od degradacije okolja. "Lahko se razvijamo, a ne za ceno planeta, saj vemo, da planet v krizi pomeni tudi družbo in gospodarstvo v krizi," je dodal.

V Sloveniji vse vire porabili že konec aprila

V Sloveniji smo nacionalni dan okoljskega dolga letos imeli že 26. aprila, je takrat sporočil direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Tomaž Gorenc. To je bilo en dan bolj zgodaj kot v letu 2019.
A dejstvo je, da smo po podatkih organizacije Global Footprint Network v Sloveniji naravne vire, ki so nam bili letos na voljo, porabili bistveno prej kot preostali svet in tudi prej kot nekatera bistveno večja evropska gospodarstva, kot so nemško, francosko, italijansko in britansko. Kot družba in gospodarstvo tako porabimo toliko virov, kot bi imeli na razpolago tri Slovenije. K ekološkemu odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih (ogrevanje) in v prometu, so pojasnili na agenciji za okolje.

Ta teden je poročilo mednarodne ekipe raziskovalcev ugotovilo, da bi lahko globalni izpusti zaradi kurjenja premoga, nafte in plina letos zaradi covida-19 upadli za osem odstotkov. Strokovnjaki so ob tem hkrati opozorili, da brez sistemskih sprememb načina, kako se svet poganja in hrani, prihranjene emisije ne bodo pomenile praktično nič.

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 države zavezuje k omejitvi dviga svetovne temperature na krepko pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, poziva pa še k varnejšemu cilju 1,5 stopinje. A trenutne zaveze držav sveta ne bodo pripeljale do implementacije zastavljenega.