Pojasnil je, da je o povratni embalaži govoril, ko še ni bil minister in ko je razmišljal kot normalni občani, ki ne poznajo ozadja vprašanja. "Ko sem se s tem problemom podrobneje seznanil, sem ugotovil, da zadeva ni tako preprosta."

Sistema plačila za povratno embalažo v Sloveniji ne bo mogoče izvesti tako, kot ga poznajo na Hrvaškem, saj je po Žarnićevih besedah Slovenija na schengenskem območju odprtih meja in bi lahko prišlo do nenadnega dotoka embalaže iz vse Evrope oziroma bi se našel podjeten Evropejec, ki bi plastenke prevažal v Slovenijo in jih tu prodajal.

TEŠ ob TEŠ 5 kot hladni rezervi in delovanju TEŠ 6 z do tretjino nižjimi izpusti
Ideje minister za okolje ni opustil, vendar pa naj bi nekoč zaživela v nekoliko drugačni obliki. Nadgradili jo bodo z učinkovitejšimi ukrepi, pri urejanju sistema povratne embalaže pa bodo upoštevali tudi težave, s katerimi so se spopadale druge države, na primer Nemčija.

Glede bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, za katerega nekateri nasprotniki projekta trdijo, da bi lahko izpuste CO2 v Sloveniji na letni ravni povečal za pet odstotkov, pa je Žarnić dejal, da tega podatka ne pozna in da ne ve, od kod prihaja. Če bo namreč blok 5 TEŠ postal hladna rezerva, se bodo izpusti iz celotnega TEŠ-a zmanjšali za 30 odstotkov, je dejal.

Svojo začudenost nad odločitvijo nadzornega sveta je pred kratkim izrazil tudi generalni direktor direktorata za prostor na ministrstvu za okolje Mitja Pavliha, ki je dejal, da je sklep v nasprotju s stanovanjskim zakonom in da pravne podlage za takšne dejavnosti. Žarnić je tako napovedal, da se bo v zgodbo poglobil na prvi seji nadzornega sveta, za MMC pa je povedal, da se je s predstavniki Stanovanjskega sklada že sešel. Do kakšnega dogovora so prišli, ni želel povedati, dejal je le, da bo dogovor (najverjetneje) v sredo objavljen na spletnih straneh Stanovanjskega sklada.

Ob koncu je dejal še, da se z ločevanjem odpadkov, ki so odnesli njegovega predhodnika Karla Erjavca, pospešeno ukvarja.