Postopek izstopa je sicer sprožil ameriški predsednik Donald Trump, morebitna zmaga Josepha Bidna bi lahko pomenila vrnitev ZDA k sporazumu. Podnebni sporazum je ratificiralo 189 držav, v manj zavezujočem delu sporazuma pa so razvite države tudi ponovile obljubo o mobilizaciji 100 milijard dolarjev podnebnih financ letno.

Trump je 1. junija 2017 razglasil, da ZDA ne bodo več sodelovale v podnebnem sporazumu, sklenjenem v francoski prestolnici leta 2015.

Trump: Sporazum škodljiv za gospodarstvo

Sorodna novica Trump ali Biden, kateri bo (iz)kopal ameriško gospodarstvo?

Sporazum določa, da mora vsaka država v njem vztrajati najmanj tri leta po priključitvi, kar je bilo za ZDA 4. novembra 2016, na dan, ko je pariški sporazum začel veljati. Trumpova administracija je zato 4. novembra 2019 začela formalni postopek izstopa, ki traja leto dni.

Po Trumpovem mnenju so določila sporazuma škodljiva za ameriško gospodarstvo, uničujejo delovna mesta in ZDA trajno odvzemajo določene prednosti. Umik je po njegovem v skladu s politiko Najprej, Amerika in ga šteje za enega od uspehov svojega mandata.

Biden napoveduje vrnitev k sporazumu

Položaj bi se lahko obrnil, če bi na volitvah, ki so v torek potekale v ZDA, slavil Trumpov izzivalec Biden. Ta je namreč napovedal, da se bodo ob njegovi morebitni zmagi ZDA znova priključile sporazumu. Dolgoročno želi Biden tudi zmanjšati odvisnost ZDA od fosilnih goriv in okrepiti rabo obnovljivih virov energije.

25 zveznih držav kljubuje Trumpu

Sorodna novica Trump ali Biden: zmagovalec predsedniških volitev še ni znan, odločal bo sleherni glas

Umik ZDA iz sporazuma sicer ne pomeni, da v državi zamirajo vse dejavnosti za ukrepanje glede podnebnih sprememb. Po Trumpovi odločitvi za umik so namreč guvernerji več ameriških zveznih držav oblikovali Podnebno zavezništvo ZDA, ki še naprej sledi ciljem pariškega sporazuma.

Zavezništvo 25 guvernerjev (24 zveznih držav in Portorika) si prizadeva za znižanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj od 26 do 28 odstotkov glede na leto 2005 do leta 2025.

Podnebni boj še naprej bijejo tudi številna ameriška mesta, organizacije in korporacije.

K sporazumu pristopila tudi Kitajska

Pariški sporazum je dolgo veljal za pomembno zmago v boju proti podnebnim spremembam, ker je prvič pod eno streho združil razvite države in države v razvoju. 1. aprila 2016 je svet praznoval, ko sta predsednika ZDA in Kitajske, Barack Obama in Ši Džinping, takratna voditelja dveh največjih svetovnih onesnaževalk, ki skupaj ustvarita skoraj 40 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, v skupni izjavi napovedala, da bosta obe podpisali pariški sporazum. Kitajska, velika gospodarska tekmica ZDA, za zdaj ostaja zavezana sporazumu tudi po odhodu ZDA iz njega.

Podnebna konferenca COP 26 prestavljena

Zaradi epidemije so preložili tudi podnebno konferenco COP 26, napovedano za november v škotskem mestu Glasgow.

Na lanski podnebni konferenci ZN-a v Madridu so pogajalci držav dosegli le kompromisno izjavo, ki je poudarjala nujnost dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature. A so odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar je bil glavni cilj, prestavili na leto 2020, to pa se zaradi covida-19 še zamika. V Glasgowu naj bi bili predstavljeni tudi novi, velikopoteznejši prostovoljni nacionalni prispevki na področju blaženja podnebnih sprememb.