Profesor ekologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ekolog Dušan Plut je bil ob osamosvajanju Slovenije gonilna sila takrat zelo močnega okoljskega gibanja in stranke Zelenih Slovenije. A 'zelena politika' je hitro po začetku samostojnega življenja naše države poniknila, opomogla pa si ni niti danes, ko sicer povsod po Evropi stranke te usmeritve žanjejo uspehe in vzpon.

"Še vedno Zelene Slovenije jemljem zelo čustveno, saj sem v ustanovitev vložil veliko truda, a to jemljem kot enega svojih porazov. Zdaj iz časovne distance vidim razlog za razpad v tem, da smo Zeleni Slovenije ostali gibanje – bili smo enotni v okoljskih ciljih in zelo neenotni pri drugih vprašanjih. V parlamentu pa smo se morali odločati v 95 odstotkih o teh drugih stvareh. Ker smo glasovali vsak po svoje, smo izgubili politično verodostojnost," se je Plut tistih časov spominjal v oddaji Intervju na Radio Slovenija.

"Biti politik pri nas je trenutno psovka"
Prepričan je, da je zdaj pravi čas, da se takšna politična opcija spet vzpostavi, čeprav se zaveda, da bo to zelo težko delo, saj je "v tem trenutku biti politik v Sloveniji psovka." Prav tako se ustvarja vtis, da je prostor ekosocialnega političnega delovanja pri nas zapolnjen s še delujočo stranko Zeleni Slovenije in Stranko mladih Slovenije, "ki se razglašajo za zelene, vendar tistega vizionarskega poslanstva enostavno ne opravljajo."

Program je treba zagovarjati tudi z zgledom
Nahajamo se ne samo v okoljski, temveč tudi ekonomski in socialni krizi, dodaja Plut, zato bi se politični uspeh nove opcije začel, če bi okoljska stranka znala te tri sestavine povezati - da bi zagovarjala ravnovesje in socialno pravičnost. "Treba pa je izdelati celoten politični program in ga zagovarjati tudi z osebnim zgledom. Volivci zelenih po svetu so izredno zahtevni in gledajo na to, ali politiki udejanjajo svoja načela." V tem primeru bi na naslednjih volitvah zelena opcija lahko dosegla do 8 do 12 odstotkov, je dodal.

NEK bi morali zapreti ob koncu življenjske dobe
Sicer pa je Plut poudaril tudi, da politiki zelene opcije ne smejo vedno le nasprotovati energetskim in okoljskim odločitvam vladajoče garniture, ampak morajo tudi sami ponuditi alternativo. Čeprav sam ostro nasprotuje jedrski energije, ker z njo naslednjim generacija puščamo radioaktivne odpadke, izrabljeno jedrsko gorivo, za katerega bodo morali skrbeti, medtem ko mi uživamo sadove, pa se ob tem zaveda tudi, da Jedrske elektrarne Krško v tem trenutku ne bi mogli zapreti.

"Ugoden trenutek za zaprtje NEK-a pri nas je bil v začetku 90. let, ko se je poraba električne energije zmanjšala. Zdaj tega ne moremo udejanjiti." Zato se mu zdi primeren čas za dokončanje te zgodbe leto 2023, ko se bo iztekla življenjska doba nuklearke. Podobno bi ravnal tudi pri Termoelektrarni Šoštanj, kjer sam ne bi gradil šestega bloka, ampak bi obnovil četrtega in petega, hkrati pa do leta 2030 počasi opuščal rabo premogovnikov. V tem času pa bi morali vložiti vse napore v učinkovito rabo energije in fosilna goriva postopoma nadomeščati z obnovljivimi viri energije.

Slovenija ima veliko možnosti za razvoj
"Slovenija ima veliko potencialov za do okolja prijazen razvoj – imamo vodne vire, gozdne ekosisteme, potencialne možnosti za pridelavo hrane in izkoriščanje obnovljivih virov. Če bo prihodnost šla po tej poti, me ne skrbi," je še dodal.