Volitve - prvi krog je bil 8. aprila - so zagotovila dopolnila k slovenski ustavi, ki jih je republiška skupščina sprejela jeseni 1989. Ta dopolnila so pravnoformalno dovolila večstrankarski sistem in odpravila enostrankarsko ureditev z vodilno vlogo Zveze komunistov Slovenije (ZKS).

Leto 1989 - leto ustanavljanja strank
Dejansko pa se je opozicija v Sloveniji začela strankarsko organizirati že v začetku leta 1989, ko sta bili ustanovljeni Slovenska demokratična zveza (SDZ) in Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), predhodnica današnjega SDS-a. Istega leta so bili med drugim ustanovljeni tudi Slovenski krščanski demokrati (SKD) in Zeleni Slovenije. Že predtem, maja 1988, je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki se je sicer štela za bolj stanovsko organizacijo.

Volivci v Sloveniji so spomladi leta 1990 odločali o poslancih (takrat se jim je reklo še delegati) v tridomno slovensko skupščino oz. slovenski parlament ter o predsedniku predsedstva Slovenije in članih predsedstva. Skupščina je štela 240 delegatov (80 delegatov družbenopolitičnega zbora, 80 delegatov zbora občin in 80 delegatov zbora združenega dela - volitve v ta zbor so bile 12. aprila). Na prvi krog volitev, 8. aprila, je prišlo 83,5 odstotka volilnih upravičencev.

Volitve leta 1990: Demos vs. nekdanji DPO-ji
Na volitvah v skupščino so si stali nasproti koalicija Demos in nekdanje družbenopolitične organizacije (DPO-ji). Demokratična opozicija Slovenije (Demos) je bila ustanovljena novembra 1989, oblikovale pa so jo stranke oz. zveze, katere večina je bila ustanovljena leta 1989.

Prvotni člani koalicije so bili SDZ, SDZS, SKD, pozneje pa so v koalicijo vključili tudi SKZ (ta se je pozneje preimenovala v SLS), Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka (SOS) in upokojenska stranka Sivi panterji. Glavna cilja koalicije sta bila miren prehod v demokracijo in suverena Slovenija. Predsednik Demosa je postal predsednik SDZS Jože Pučnik, ki je bil po mnenju zgodovinarke Rosvite Pesek "motor slovenske osamosvojitve".

Nekdanje družbenopolitične organizacije, ki so bile v času komunističnega režima edino dovoljene, Zveza komunistov Slovenije (ZKS), Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL) in Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) so se v mesecih pred volitvami preimenovale oz. k svojim starim imenom oz. kraticam dodale nova imena. ZKS je postala ZKS - Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP), SZDL je postala SZDL- Socialistična zveza, ZSMS pa ZSMS -Liberalna stranka. Prav ta stranka se je štela kot tretji blok med Demosom in ZKS-SDP/SZDL-SZ.

Demosovo vlado vodil Peterle
Na volitvah v družbenopolitični zbor je koalicija Demos dosegla 54 odstotkov glasov, posamično med strankami pa je bila najuspešnejša ZKS-SDP (17,3 odstotka) pred ZSMS-Liberalno stranko (14,5 odstotka). Volitve v ta zbor so potekale po proporcionalnem volilnem sistemu.

Še uspešnejši so bili kandidati Demosa na volitvah v zbor občin, ki so potekale po večinskem volilnem sistemu, slabše pa so se po pričakovanjih odrezali v boju za zbor združenega dela, kjer so bili uspešnejši kandidati nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. To je bil tudi edini zbor, kjer Demos ni imel večine.

Po zmagi na spomladanskih volitvah je Demos sestavil prvi demokratično izvoljeni slovenski izvršni svet oz. vlado, katere predsednik je postal predsednik SKD Lojze Peterle (vlado je skupščina potrdila 22. maja). Mandat mu je pripadal, ker je njegova stranka med Demosovimi strankami na volitvah v družbenopolitični zbor dosegla najboljši rezultat. Predsednik skupščine je postal France Bučar (SDZ) - ustanovna seja skupščine je bila 18. maja.

Na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije je Milan Kučan, dotedanji predsednik ZKS, v drugem krogu 22. aprila premagal kandidata Demosa Pučnika. Kučan, ki je bil kandidat ZKS-SDP-ja in SZDL-SZS-ja, je dobil 59 odstotkov glasov. Člani predsedstva so postali Ivan Oman (predsednik SKZ-ja) in Dušan Plut (predsednik Zelenih Slovenije) ter Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl, oba kandidata ZKS-SDP.