Na temo pravilnika sta Inženirska zbornica in Slovenska tiskovna agencija pripravili okroglo mizo.

Pravilnik, ki je začel veljati v začetku meseca, je namenjen vsem udeležencem pri gradnji stavb oz. investitorjem, projektantom in izvajalcem del, osnovni cilj pa je, da se bistveno zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov iz stavb, je pojasnil Jože Kaplar z ministrstva za okolje in prostor.

"Želimo, da bi bila oskrbovanost z energijo cenejša, da bi bile bivalne razmere primernejše, bolj zdrave, bolj produktivne," je poudaril in omenil dva cilja oz. ključna kazalnika: večjo energijsko učinkovitost, porabljena energija pa naj bi bila proizvedena predvsem iz obnovljivih virov energije.

Po Kaplarjevih pojasnilih morajo vse države Evropske unije upoštevati zahteve direktive o energetski učinkovitosti stavb, vse imajo enak sistem in enaka napotila, kako ravnati oz. pripraviti predpise, razlika je le v tem, kakšen delež v posameznem sektorju naj bi zmanjšali.

Minimalna učinkovitost vgrajenih naprav, mešanica virov ...

Pri novem pravilniku gre za nadgradnjo pravilnika iz leta 2010, ki je bila potrebna zaradi obvez, ki smo jih sprejeli kot država do EU-ja na tem področju, je povedal vodja oddelka za obnovljive vire energije na ljubljanski fakulteti za strojništvo Sašo Medved.

Novosti so večplastne, v pravilniku je velik poudarek na zagotavljanju primernega bivalnega okolja, poleg tega podaja zahteve za minimalne energijske učinkovitosti naprav, ki so vgrajene, in določa potrebno količino naravnih energijskih virov, ki so potrebni za to, da se zagotavljajo primerne bivalne razmere v stavbah, je navedel.

Pravilnik pa medtem po njegovem mnenju novih zahtev ne prinaša, temveč so zahteve posodobljene glede na cilje v akcijskih načrtih. Razlike so morda v detajlih, ki niso tako strokovno zahtevne za reševanje, je dejal. Po Medvedovih pojasnilih so na tem področju ambiciozne vse države, Slovenija pri tem ne izstopa tako zelo, zagotavlja pa primerno raven energetske učinkovitosti stavb.

Lenassi: Ne preverja se

Medtem je bil predsednik matične sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije Mitja Lenassi kritičen do preverjanja ciljev. Ti se v praksi ne preverjajo z meritvijo in dokazovanjem, kaj je doseženo v praksi. Od leta 2021 naj bi bile vse stavbe v državi skoraj ničenergijske, ko pa pride do tehničnega pregleda, to dokazovanje ni potrebno. Praksa po njegovem mnenju pri večjih stavbah kaže, da številke, prikazane v energetski izkaznici ali v energetski učinkovitosti, ne držijo.

"To je stanje na terenu. Je pa poskrbljeno, da se to ne preverja, in smo vsi zadovoljni. Mogoče so manj zadovoljni tisti, ki plačujejo račune, ker te skoraj ničenergijskosti ne vidijo, ker je ni, saj se na računu pozna, da stavba porablja energijo," je dejal Lenassi.

Kaplar se z njim ne strinja. V osnovi pravilnik ni namenjen temu, da bi določal nadzor, nadzor in sankcije se določajo v višjih predpisih, torej v gradbenem in energetskem zakonu. V bistvu je v interesu investitorja, da preverja, in ta je tudi odgovoren državi, da so zahteve predpisov upoštevane.

Sorodna novica Četrtina energije novogradenj iz obnovljivih virov

Po Medvedovih besedah izpolnjevanje meril pravilnika ne pomeni, da bodo v stavbi dosežene optimalne bivalne razmere, niti ne, da bo raba energije taka, kot je izračunana. "Ni nobene garancije za to, je pa to neka smernica, ki kaže, kako energetsko učinkovita bo stavba, in izpolnjevanje teh meril vodi verjetno k izpolnjevanju pogojev za bivanje," je dodal. Inženirska stroka ima zdaj po njegovem zaradi pravilnika več novih možnosti, da uveljavi zahtevnejše projektiranje in s tem manjše odstopanje od tega, kar je izračunano, do realnega odziva stavb.

V pravilniku, ki velja tudi za obstoječe stavbe, je po Kaplarjevih pojasnilih načrtovana celovita energetska prenova stavbe, tako toplotnega ovoja kot tehničnih sistemov, ki so v stavbah. "Ni pričakovati, da bodo čez noč prenovljene vse stavbe, pravilnik dovoljuje, da se celovita prenova stavb doseže postopoma," je povedal.

Nekatere določbe pravilnika

Po njegovem mnenju ne moremo pričakovati, da bodo obstoječe stavbe, ki jih prenavljamo, dosegle enake zahteve kot nove. Pravilnik določa, da se z letom 2026 pri družinskih hišah dovoljena raba primarne energije zmanjša za 20 odstotkov, delež obnovljivih virov pa poveča za 30 odstotkov. Če je dovoljena raba primarne energije 75 kilovatnih ur na kvadratni meter na sezono, bo po letu 2026 to pomenilo 60 kilovatnih ur, in če je zdaj potrebni delež rabe obnovljivih virov energije več kot 50-odstoten, bo z letom 2026 to pomenilo več kot 65 odstotkov, je še dodal Kaplar.