Kot je poročal TV Slovenija, naj bi mestni svet ljubljanske mestne občine še letos prižgal zeleno luč projektu.

Posvet o gradnji islamskega centra
Ker pa je v javnosti še vedno slišati veliko pomislekov, je županja pripravila posvet o gradnji džamije, na katerega so povabili predstavnike četrtnih skupnosti, pristojnih inštitucij in islamske skupnosti. Večina udeležencev je opozorila predvsem na poplavno ogroženost območja, na katerem je predvidena gradnja.

Sporna opaznost džamije
Gradnja džamije je po mnenju nekaterih sporna zaradi tega, ker bo v izbranem okolju zelo opazna. Tistim, ki se bodo Ljubljani približevali z zahoda, naj bi zakrivala pogled na grad in mestno središče. Obiskovalci naj bi tako dobili vtis, da gre za islamsko mesto in ne katoliško. Objekt pa naj bi bil sporen tudi zato, ker naj bi kulturno in zgodovinsko ne spadal v izbrano v območje.

Nekdanji predsednik Društva arhitektov Ljubljana Grega Košak je menil, da bi se džamija bolje zlila z okoljem višjih stavb, kjer bi s svojo višino manj izstopala. za primer ugodnih lokacij je navedel BTC in stolpnice naselij.

Stroka zavrača izgovore o poplavni ogroženosti
Rok Fazarinc z Inštituta za vode je udeležencem posveta zagotovil, da gradnja džamije med Cesto dveh cesarjev in Malim Grabnom ne bo bistveno poslabšala poplavne ogroženosti območja, če bo objekt grajen nad ravnijo poplavnih vod. Pri inštitutu so ministrstvu za okolje podali tudi predlog za gradnjo zadrževalnikov vode. Ob tem pa je še zagotovil, da so za povečanje varnosti v Malem Grabnu že predvideni dodatni ukrepi, s katerimi naj bi regulirali poplavljanje Malega Grabna.