Kot poroča Guardian, bo norveška družba za križarjenje Hurtigruten ostanke rib, predelanih za hrano in zmešanih z ostalimi organskimi odpadki, uporabila za pridelavo bioplina, ki ga bodo nato utekočinili in uporabili namesto fosilnih goriv.

Težka fosilna goriva, ki jih uporabljajo velike potniške ladje, postajajo vse večja težava, saj z izpuhi žvepla in drugimi onesnaževalci celo še bolj onesnažujejo okolje kot goriva za kopenska vozila. Goriva prispevajo k onesnaževanju zraka, kot tudi k podnebnim spremembam.

Hurtigruten deluje s floto 17 ladij, do leta 2021 pa so si zastavili cilj predelati najmanj šest svojih plovil, da bodo uporabljala bioplin, utekočinjen naravni plin in velike baterije, sposobne skladiščiti energijo, predelano iz obnovljivih virov.

125 let staro podjetje s sedežem na Norveškem bo prav tako prepovedalo plastiko za enkratno uporabo, da bi bilo tako bolj trajnostno. Hurtigruten izvaja križarjenja po Arktiki in Antarktiki, obeh skrajno občutljivih okoljih.

Bioplin se lahko pridela iz večine oblik organskih odpadkov. Organski odpadki so stranski proizvod večine vej prehrambne industrije, a pogosto romajo na odlagališča odpadkov, kjer z razkrajanjem na deponiji prispevajo k izpustom toplogrednih plinov.

Hudi onesnaževalci
Ladijska industrija je vse bolj pod drobnogledom, saj številna plovila uporabljajo težko plinsko olje, ki je poceni, a bi bilo na kopnem zaradi onesnaževalnega dejavnika prepovedano: dnevni izpust toplogrednih plinov iz največjih križark na svetu je lahko enak tistemu milijonu avtomobilov!

Za čezoceanske ladje je obetavna tehnologija tudi pogon na baterije, a je bilo do zdaj težko sestaviti dovolj močne baterije. Napredek na področju izdelave baterij zdaj omogoča nameščenje baterij, dovolj velikih za eno plovbo.

Hurtigruten gradi še tri nove križarke na hibridni pogon.

"Na Norveškem je ladjedelništvo izjemnega pomena, a tudi ribolov in gozdarstvo sta velika sektorja," je za Guardian povedal direktor Hurtigrutna Daniel Skjeldam.

"Ustvarjata delovna mesta in dobiček, proizvajata pa tudi veliko odpadkov. Stabilen dostop do velike količine organskih odpadkov daje nordijskim državam edinstven položaj na tržišču bioplina. Prizadevamo si za več inovacij, več naložb. Verjamem, da smo priča šele začetku tistega, kar bo v naslednjih letih velik sektor.”