Pred dnevi je namreč britanski BBC objavil novico, da so se v času pandemije zaradi upada obiskovalcev številni živalski vrtovi znašli v finančnih težavah. V živalskem vrtu v Neumünstru na severu Nemčije morajo razmišljati o drastičnih ukrepih, kot sta evtanazija živali in hranjenje živali z nekaterimi drugimi živalmi. Predvsem tjulnji in pingvini potrebujejo vsak dan veliko svežih rib. "To bo res zadnja možnost, ki bo sila neprijetna, a kljub temu morda ne bo rešitev za njihove finančne težave," je pojasnila direktorica ZOO-ja v Nemčiji Verena Kaspari.

V ljubljanskem živalskem vrtu o tej možnosti sploh ne razmišljajo. "Ne nazadnje imamo v svojem naboru številne neprecenljive živali in živalske vrste, za katere bi opustitev gojitve ali celo evtanazija pomenila nepopravljivo naravovarstveno škodo," pojasni direktorica Živalskega vrta Ljubljana (ZOO Ljubljana) Barbara Mihelič in doda, da so ogrožene živalske vrste last Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), kar pomeni, da posamezni živalski vrtovi "ne razpolagamo prosto z njimi".

Sorodna novica ZOO v težavah: živali bodo morali ubiti za hrano drugim živalim

Napovedi nemške kolegice težko komentira, "saj ne poznamo celotnega konteksta, v katerem je bila izrečena". "Posamični ZOO-ji v Evropi so se ob zaprtju namreč znašli v precej neenakem finančnem položaju, odvisno predvsem od tega, kdo je njihov lastnik. Lastništvo živalskih vrtov je sicer zelo različno: nekateri so državni, drugi mestni, tretji v lasti društev ali zasebnikov, zato so tudi načini njihovega financiranja različni. Nekateri prejemajo veliko javnih sredstev in jim je zato lažje, drugi so odvisni pretežno od vstopnin in se že soočajo s finančno stisko," pojasni.

Tudi do tri leta, da se živali najde novi dom

Obstaja sicer možnost, da bi najbolj ogrožene živali premestili v druge živalske vrtove, a tudi to v času pandemije ni tako preprosto. "Ker so prizadeti oziroma zaprti praktično vsi živalski vrtovi po Evropi in svetu, transporti in prehajanje mej pa je trenutno zelo oteženo, so živalski vrtovi zagotovo ena najbolj izpostavljenih dejavnosti."

Ljubljanski živalski vrt bi v normalnih pogojih potreboval najmanj od dve do tri leta, da bi našel nova domovanja in izvedel postopke za oddajo vseh 500 živalih, ki jih imajo v oskrbi, "stroški urejanja in izvedbe transportov pa bi bili ogromni. Tudi na oslabljeno gospodarstvo kot potencialne donatorje in sponzorje ni več mogoče računati v enaki meri."

Rešuje jih lanski rekorden obisk

Stroške lahko pokrivajo še tri mesece

Kljub nastalemu položaju, pa mora oskrba živali potekati nemoteno, zato stroški živalskega vrta ostajajo približno enaki, kot so bili pred pandemijo. Za zdaj ZOO Ljubljana, ki je mestni javni zavod (javni prihodki predstavljajo le sedem odstotkov, preostali vir dohodka so vstopnine in organizirani ogledi), pokriva stroške oskrbe in delovanja s presežki iz lanskega leta, ko so imeli rekorden obisk.

Vsakršen primanjkljaj bo pokril MOL

Živalski vrt je ustvarjene finančne presežke iz lanske sezone nameraval porabiti za prenovo slonjaka, ureditve prostora za leoparda in obnovo najbolj načetih ograd, kot so objekti za ptice. "Zdaj bomo ta sredstva verjetno morali usmeriti za pokrivanje stroškov dela in oskrbe živali, kar naj bi zadoščalo za približno tri mesece. A po tem obdobju bi tudi mi zašli v finančno stisko, če nam težav ne bi pomagala premostiti Mestna občina Ljubljana, ki se je že dejavno vključila v reševanje nastalega položaja. Kot direktorica sem izredno hvaležna za solidarnost MOL-a, zaradi katere mi ni potrebno razmišljati niti o odpuščanju sodelavcev, niti o zmanjševanju števila živali. Srčno pa upam, da se bo živalski vrt znašel tudi v katerem od svežnjev pomoči države.“ Vsakršen primanjkljaj ZOO Ljubljana bi torej pokril MOL, kot njegov ustanovitelj.

V Nemčiji živalski vrtovi ne spadajo med dejavnosti, ki bodo dobile državno pomoč za ublažitev posledic pandemije novega koronavirusa. Zato pozivajo javnost k donacijam, vlado pa so zaprosili za 100 milijonov evrov pomoči. Živalski vrt v Neumünstru bo do pomladi ob 175.000 evrov prihodkov.

Organiziranih skupin v tem šolskem letu ne bo

Ljubljanski živalski vrt bo, tudi ko bodo ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa odpravljeni, deloval drugače, predvsem bo imel manj obiskovalcev. Obisk bo sprva reguliran, šolskih oziroma organiziranih skupin v tem šolskem letu ne bo, "prav tako verjetno ne bo tujih gostov, ki sicer predstavljajo približno 20 odstotkov obiska ... V spomladanskih treh mesecih bi nas sicer obiskalo okoli 100.000 obiskovalcev, zaradi česar je izpad prihodka v tem obdobju ocenjen na najmanj 650.000 evrov."

Živalski vrtovi imajo v času krize še večji pomen in težo

Direktorica Živalskega vrta Ljubljana Barbara Mihelič ob koncu opozori, da imajo živalski vrtovi še poseben pomen v času kriz, poleg že obstoječe krize biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb bo sledila že napovedana recesija ob koncu pandemije. "Vzreja v živalskih vrtovih je za številne vrste praktično edino upanje za ohranitev in okrepitev populacij določenih vrst v naravi."

Miheličeva poudarja, da imajo živalski vrtovi številne neprecenljive živali in živalske vrste "katerih opusitev gojitve ali celo evtanazija bi pomenila nepopravljivo naravovarstveno škodo. Tu mislimo tudi na karizmatične živali, kot so levi, tigri, sloni in žirafe, nekatere vrste opic in papig ter številne druge živali. Živalski vrtovi predstavljajo za naravovarstvo neprecenljive namestitvene kapacitete, ki so z brezplačno izmenjavo znanj, izobraževanj in izkušenj ustvarile dragoceno bazo veterinarskih in behaviorističnih znanj, tehnik gojitve in reprodukcije."