Doktor prava se je na začetku kariere posvetil predvsem proučevanju problematike manjšin in človekovih pravic in delal kot predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL-ja. Kariero je nadaljeval na ljubljanski pravni fakulteti, po razglasitvi samostojnosti Slovenije pa se je dejavno vključil v mlado nastajajočo slovensko diplomacijo in že julija in avgusta 1991 v Ženevi neformalno, a s pooblastilom zunanjega ministra, še nepriznano Slovenijo predstavljal v stikih s predstavniki OZN-a, KVSE-ja in Sveta Evrope. Napisal je več osnutkov memorandumov Republike Slovenije za t. i. Banditerjevo komisijo, ki so pripomogli k ugotovitvi komisije o razpadu Jugoslavije in nastanku njenih naslednic kot samostojnih držav.

Prvi slovenski veleposlanik v OZN-u
Leta 1992 je postal prvi slovenski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov, po uspešno opravljenem mandatu pa ga je k sodelovanju povabil takratni generalni sekretar OZN-a Kofi Annan. Türk je več kot pet let opravljal delo Annanovega pomočnika za politične zadeve, po skoraj 13 letih pa se je vrnil v Slovenijo in nadaljeval delo na pravni fakulteti. Türk je novembra 2007 na predsedniških volitvah v drugem krogu močno premagal protikandidata Alojza Peterleta in postal tretji predsednik samostojne Slovenije.

Preživel poskus ustavne obtožbe
Tudi Türkovo predsedovanje so zaznamovali konflikti s parlamentom, ki so v obdobju Pahorjeve vlade (SD je podprl Türkovo kandidaturo) prihajali iz opozicije, predvsem iz Janševega SDS-a. Nesoglasja so privedla do tega, da se je moral Türk spoprijeti z grožnjo ustavne obtožbe, kar je bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije. Na tapeti je bila Türkova odločitev, da z državnim odlikovanjem počasti Tomaža Ertla, kar je bila za nekatere slaba, za druge pa celo škandalozna odločitev. Türk je pojasnjeval, da je Ertla odlikoval zaradi zaslug pri policijski akciji Sever v času osamosvajanja, opozicija pa je opozarjala, da je prav Ertl, kot nekdanji vodilni na področju notranjih zadev nekdanje države, kriv za aretacije četverice JBTZ. Ker Türk odlikovanja ni želel umakniti, sta SDS in SLS v parlament vložila predlog ustavne obtožbe predsednika, ki pa med poslanci ni dobil podpore.

Drugorazredne izjave in ponarejeni dokumenti
A "vojna" se je nadaljevala, med drugim z očitki o razsipnosti predsedniškega urada, pri čemer je opozicija kazala na porabo sredstev za letalske vozovnice za pot v BiH, negospodarno ravnanje pa je ugotovila tudi protikorupcijska komisija. Posebej je odmevala njegova izjava o "drugorazredni temi", ko na dan žena ni želel komentirati povojnih pobojev, ki so v ospredje pozornosti javnosti prišli z razkritjem žrtev pobojev v Barbarinem rovu.

Opozicija je tudi razkrivala dokumente, ki naj bi dokazovali, da je Türk v času, ko je vodil komisijo za manjšine pri takratnem SZDL-ju, poznal ozadje bombnega napada v Velikovcu. Türk je to zanikal, hkrati pa se je izkazalo, da je dokument, s katerim je "mahal" SDS, "zlepljen" iz več dokumentov. SDS se je očitkov o ponarejanju dokumentov branil z Janševo izjavo, da je bil "vrstni red dokumentov morda drugačen".

Da nesimpatij med Türkom in Janšo ne bo mogoče zgladiti, so pokazali tudi odzivi iz Türkovega kabineta, da Janša v "svoji znani destruktivni maniri nadaljuje z lažnivimi obtožbami zoper predsednika republike", in da "pred resnico beži v laži in podtikanja". SDS se je zaradi ponarejenih dokumentov sicer opravičil bralcem svoje spletne strani, ne pa tudi predsedniku države.

Zapleti z veleposlaniki
Med odmevnimi Türkovimi potezami je bila tudi odločitev, da ne bo podpisal imenovanj za nove veleposlanike, ki jih je tik pred iztekom mandata imenovala Janševa vlada. Sporen se mu je zdel Dimitrij Rupel, ki naj bi Slovenijo predstavljal na Dunaju, za katerega je dejal, da mu ne zaupa, njegovo komuniciranje prek spletne strani MZZ-ja (Rupel je bil takrat zunanji minister) pa je označil za nedostojno. Türk se je javnosti zameril tudi takrat, ko je to, da je Gregor Golobič (Zares) zamolčal lastništvo v podjetju Ultra, označil za napako, za katero se je Golobič pač opravičil.

(ne)dovolj priljubljen?
Türku ni uspelo ostati tretji predsednik samostojne Slovenije, saj ga je premagal Borut Pahor. Do volitev je veljal za enega najbolj priljubljenih politikov v državi, čeprav Kučanove priljubljenosti ni nikoli dosegel. Njegovi spori z Janševim SDS-om (pa naj je ta v poziciji ali opoziciji) pa morda spominjajo na prav tako ostre izmenjave mnenj in stališč na relaciji Janša-Drnovšek.

Türk je tudi drugič kandidiral kot neodvisni kandidat s podporo volivcev (5.000 podpisov je zbral prvi in tudi prvi vložil kandidaturo), a ga je podpora Janeza Stanovnika (ZZB za vrednote NOB-ja) in Pozitivne Slovenije po mnenju nasprotnikov postavila na skrajno politično levico. Hkrati pa mu je podporo izrekel tudi DeSUS. Türku je med kampanjo podpora upadla, na volitvah pa ga je premagal Borut Pahor.