Milan Kučan je bil zadnji predsednik predsedstva Slovenije in je kot tak odigral pomembno vlogo pri izvedbi slovenske osamosvojitve in njeni poti v samostojnost ter oblikovanju podobe slovenske države.

V času, ko so se začeli največji koraki k osamosvajanju Slovenije, je bil predsednik takratnega slovenskega predsedstva. Takrat je bil že izkušen politik, uveljavljen v jugoslovanskem prostoru in zato ustrezen človek za pogajanja o preobrazbi takratne federalne države, ki so se končala z vojaškim spopadom in njenim koncem ter nastankom samostojnih držav na takratnem jugoslovanskem prostoru.

V samostojni državi je bil nato dvakrat zapored kot najbolj priljubljen slovenski politik izvoljen za predsednika republike. Na tem položaju je vplival na gradnjo slovenske države in razmeroma blag prehod iz enega gospodarskega sistema v drugega.

Od Ljubljane do Beograda in nazaj
Politika mu je zadišala že med študentskim obdobjem, ko je deloval v slovenski mladinski organizaciji, pot ga je nato vodila v Zvezo komunistov Slovenije in v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Leta 1978 je sedel na stolček predsednika Skupščine Republike Slovenije. V osemdesetih je deloval v Beogradu kot slovenski predstavnik v predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije in po vrnitvi v Slovenijo leta 1986 postal ena osrednjih političnih osebnosti v Sloveniji. Leta 1988, ko je slovenska pomlad zaživela v polnem razmahu, je vodil stranko, s katero je z geslom na kongresu leta 1989 »Evropa zdaj« pokazal, kam želi, da se Slovenija obrne.

Aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika predsedstva Republike Slovenije, kolektivnega organa takrat še socialistične jugoslovanske republike, in začel delovati kot nestrankarski politik na tem položaju. Sledili so plebiscit in pol leta pozneje osamosvojitev Slovenije ter njegov legendarni stavek v slogu J. F. Kennedyja: "Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan."

Številni uspehi za Slovenijo med Kučanovim predsednikovanjem
Kučan je vodil Slovenijo, ko se je uspešno ubranila pred agresijo Jugoslovanske armade in ko se je julija istega leta uspešno pogodila za mir. Bil je predstavnik Slovenije na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji jeseni leta 1991, ki je potrdila pravico narodov do samoodločbe s stališčem, da je nekdanja skupna država razpadla in da se njene nekdanje republike lahko svobodno odločajo o svoji državnopravni prihodnosti. Vodil je Slovenijo, ko je leta 1992 postala članica Organizacije združenih narodov.

Vsa ta leta je v javnosti užival veliko zaupanje, zanj pa so bila značilni trezna politična stališča, občutek za pravice posameznika in manjšin ter vztrajnost v iskanju zaveznikov za mirno in sporazumno reševanje družbenih vprašanj, piše v njegovi biografiji. S svojimi stališči je redkokdaj posegal v notranjepolitično dogajanje in je deloval bolj iz ozadja, čeprav je bilo opaziti določena trenja med njim in takratnim predsednikom vlade Janezom Drnovškom.

Najvplivnejši upokojenec?
Po izteku mandata se je upokojil, a ostal ena najvidnejših političnih osebnosti Slovenije. Je med ustanovitelji društva Forum 21, ki je po lastni definiciji, zapisani na njegovi spletni strani, neodvisna institucija civilne družbe, ki želi s premisleki, prenosom znanj in izkušenj ter z analizami družbenih procesov bogatiti podlage za kompetentno odločanje o javnih zadevah v Sloveniji, v EU-ju ter v širšem mednarodnem prostoru.

Čeprav velja Kučan za enega v javnosti najbolj priljubljenih in cenjenih politikov, ima tudi številne nasprotnike. Dejanski in namišljeni vpliv Milana Kučana na aktualno politično življenje v Sloveniji ostajata stalen predmet javnih in manj javnih debat. A tega, da je bil Milan Kučan predsednik države, ki je Slovenijo popeljal v samostojnost, ni mogoče zanikati.