Z vodenjem Unije je Slovenija prestala "ognjeni krst", se je slikovito izrazil Rupel. Med uspehi je omenil številna srečanja, stabilizacijo Zahodnega Balkana in mandat za pogajanja o partnerstvu z Rusijo. Bistvo predsedovanja je bilo po njegovih besedah usklajevanje stališč in prepričevanje vseh 26 članic Unije. Povedal je, da je predsedstvo že ob začetku trčilo v "goro blokad", saj je vsako vprašanje imelo "nekega botra za blokiranje, ki ga je bilo treba prepričati."

Glede Zahodnega Balkana, ki je bil ena glavnih prednostnih nalog, si je Slovenija po Ruplovih besedah za cilj zastavila zapolniti prostor med Slovenijo in Grčijo. "Danes je naš cilj, da bi bilo iz Ljubljane v Atene moč potovati brez potnih listov in z evrom v žepu," je dodal. Ocenil je, da je Zahodni Balkan zdaj stabilnejši kot kdajkoli po začetku jugoslovanske krize. Med dosežke Rupel uvršča tudi sklenitev sporazumov o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Bosno in Hercegovino.

Minister je omenil, da je bila Slovenija v težkem položaju, kar zadeva spor med Makedonijo in Grčijo o imenu Makedonije. EU je po njegovih besedah družina, v kateri članice dajejo prednost članom družine pred ostalimi. "Naše srce je bilo za Makdeonijo, a smo morali upoštevati člane družine," je opisal.

Unija pod vodstvom Slovenije je z veliko težavo dosegla soglasje glede Kosova, ki je omogočilo priznanje Kosova v Članicah EU-ja.

Dotaknil se je tudi nove predsedujoče in povedal, da upa, da bo Franciji uspelo rešiti "veliko zadrego", ki je nastala bo zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem.