Letos smo med prostovoljce povabili tudi osebe z invalidnostmi, saj želimo dokazati, da je Planica resnično dogodek za vse.

Tomi Jakša. Foto: Žiga Intihar
Tomi Jakša. Foto: Žiga Intihar

Med tistimi, ki uresničujejo to vizijo, so tudi trije izjemni posamezniki – Tomi Jakša, Viktorija Horvat in Gal Jakič. Vsak izmed njih nosi močno sporočilo o vztrajnosti, pogumu in neomejenih možnostih, ki jih prinaša življenje.

Tomi Jakša – moč odločitve in vztrajnosti

Tomi Jakša je pri 18 letih prejel diagnozo osteogenega sarkoma, agresivne oblike raka na kosti. Pred njim je bila zahtevna preizkušnja – devet mesecev zdravljenja, številne kemoterapije, operacija pljuč, kjer so mu odstranili dve metastazi, in ključna odločitev – obdržati nogo ali jo izgubiti. Po tehtnem premisleku se je odločil za amputacijo, odločitve pa nikoli ni obžaloval. Verjame, da mu je spremenila življenje na bolje.

Tomi Jakša. Foto: Žiga Intihar
Tomi Jakša. Foto: Žiga Intihar

Kljub izgubi noge je ostal dejaven športnik. Je nekdanji član slovenske reprezentance v odbojki sede. Prav tako igra nogomet, odbojko na mivki, teče, kolesari ter smuča na vodi in snegu. Njegova energija in pozitiven pogled na svet dokazujeta, da ovire obstajajo le v naših glavah.

Zdravljenje je bilo naporno, kemoterapije so ga fizično izčrpale, a ni dovolil, da bi mu bolezen vzela voljo do življenja. Ob strani so mu stali družina in bližnji prijatelji, za kar je neizmerno hvaležen. Tomi je tudi prostovoljni operativni gasilec in predsednik PGD-ja Rob na Dolenjskem, kjer s predanostjo pomaga skupnosti. Svojo izkušnjo z rakom pa je pretvoril v nekaj še večjega – postal je direktor Inštituta Zlata Pentljica, organizacije, ki pomaga otrokom z rakom.

Danes ne skriva svoje amputacije – sprejel jo je kot del sebe. Njegova zgodba ni le zgodba o preživetju, temveč o moči odločitve, neomajni volji in življenju brez omejitev. S svojim delom in zgledom dokazuje, da lahko kljub fizičnim omejitvam dosežemo vse, kar si zadamo, in ob tem pomagamo tudi drugim.

Viktorija Horvat – pot do olimpijskega maratona

23-letna gluha tekačica in maratonka bo zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah gluhih, ki bodo 25. novembra 2025 v Tokiu na Japonskem. Poleg tega je tudi prostovoljka v Planici.

Viktorija Horvat se je rodila gluha in pri dveh letih in pol prejela svoj prvi polžev vsadek. Prvi stik z zvokom je bil zanjo sprva šokanten, a kmalu je v njej prebudil energičnost in radovednost. Kljub izzivom, ki jih prinaša gluhota, ji to nikoli ni predstavljalo ovire – predvsem zaradi močne podpore družine, še posebej mame, ki ji je pomagala pri razvoju govora in vztrajnosti, in njenih dveh surdopedagoginj.

Viktorija Horvat. Foto: Žiga Intihar
Viktorija Horvat. Foto: Žiga Intihar

Že od otroštva jo je spremljala ljubezen do športa, predvsem teka in nogometa. Pri dvanajstih letih je s svojo družino pretekla prvih deset kilometrov na Istrskem maratonu, kar je bil začetek njene tekaške poti. Med osnovno šolo se je redno udeleževala maratonov, kot so Istrski, Ljubljanski in maraton v Bovcu, kjer je pridobivala izkušnje in gradila samozavest. Pri petnajstih letih je prvič pretekla polmaraton, a je zaradi šolskih obveznosti v srednji šoli in na fakulteti morala šport nekoliko postaviti na stranski tir. Kljub temu je ostala predana teku in uspešno zaključila več polmaratonov.

Leta 2024 je naredila korak naprej in pretekla svoj prvi maraton (42 km) na Ljubljanskem maratonu. Po tem dosežku in očetovi spodbudi se je začela spogledovati z idejo o nastopu na olimpijskih igrah za gluhe. Sprva je dvomila o sebi, še posebej zaradi pravila, da mora tekmovati brez slušnega aparata. Po posvetu z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je izvedela, da bi lahko postala prva gluha maratonka, ki bi zastopala Slovenijo na Deaflympics. To spoznanje ji je dalo nov zagon in občutek odgovornosti.

Novembra 2024 je začela intenzivne treninge pod vodstvom Romana Kejžarja, enega najboljših slovenskih maratoncev. Aprila 2025 jo čaka prvi mednarodni maraton v Avstriji, ki bo ključni del priprav na Deaflympics v Tokiu novembra 2025. S svojo predanostjo in vztrajnostjo želi ne le zastopati Slovenijo, temveč tudi navdihniti druge, da sledijo svojim sanjam – ne glede na ovire.

Viktorija Horvat. Foto: Žiga Intihar
Viktorija Horvat. Foto: Žiga Intihar

Gal Jakič – življenje brez meja

Gal Jakič je izjemna osebnost, ki je s svojo zgodbo presegel vse meje, ki jih je življenje postavilo predenj. Pri 13 letih je zaradi infarkta hrbtenjače nenadoma izgubil občutek od pasu navzdol in ostal paraplegik. Kljub težkemu začetku, kjer je bil prisiljen spopasti se s popolnoma novimi izzivi, je sprejel izziv in se odločil, da življenje ne bo zaznamovano z omejitvami.

Gal jakič. Foto: Žiga Intihar
Gal jakič. Foto: Žiga Intihar

Njegov preboj je bil izjemen, saj je postal vrhunski paraolimpijski alpski smučar in Slovenijo zastopal na trojih zimskih paraolimpijskih igrah (Torino 2006, Vancouver 2010 in Soči 2014). Po končani športni karieri se je podal v poslovni svet, kjer je prav tako dosegel neverjeten uspeh. Sprva kot spletni programer, nato pa kot vodja mednarodnih razvojnih ekip za hitro rastoča podjetja in nevladne organizacije. S tem je dokazal, da zanj ni ovire, ki bi mu stala na poti.

Poleg tega je Gal tudi dejavni član raziskovalne skupine "Parkiraj izgovore drugam!", ki se zavzema za večjo dostopnost in vključevanje ljudi z oviranostmi v družbo. Njegov pogum in vztrajnost se širita tudi zunaj poklicnega sveta. Kot pustolovec je preveslal Jadran s kajakom, prekolesaril Slovenijo po diagonali in s tem znova dokazal, da so resnične ovire zgolj v glavah.

Danes je Gal tudi ambasador projekta "Vključen svet", ki dejavno spodbuja širšo družbeno inkluzivnost in večjo sprejemljivost za osebe z različnimi oviranostmi. Poleg vsega tega je tudi ljubeč mož in oče, ki s svojim zgledom in življenjskim pristopom navdihuje druge, da živijo brez izgovorov, brez meja, polno in svobodno. Gal Jakič ni le zgleden športnik, podjetnik in raziskovalec – je zgled vztrajnosti in ljubezni do življenja, ki nenehno presega meje mogočega.

Gal jakič. Foto: Žiga Intihar
Gal jakič. Foto: Žiga Intihar

Skupaj ustvarjamo svet brez ovir

Zgodbe Tomija, Viktorije in Gala niso le zgodbe o premagovanju ovir – so zgodbe o moči volje, neomajnem duhu in veri v to, da lahko dosežemo vse, kar si zadamo. V Planici 2025 bo njihova energija pripomogla k še večji povezanosti in inkluzivnosti.

Ne glede na to, ali ste prostovoljec, navijač ali športnik – vsak lahko prispeva k svetu, kjer resnično velja: v Planici smo vsi enaki! Vse osebe z invalidnostmi vabimo, da se pridružijo ekipi prostovoljcev in pomagajo soustvariti slovenski športni praznik. Obiskovalce pa spodbujamo, da ponudijo prevoz osebam z invalidnostjo in s tem omogočijo izkušnjo vsem ljubiteljem smučarskih skokov.