Kljub izzivom mnogi bolniki ostajajo delovno aktivni, pri čemer imajo ključno vlogo podpora delodajalca, prilagoditve delovnega mesta in odprta komunikacija. V nadaljevanju predstavljamo osebni izkušnji Marka Ozmeca in Patricie Bitenc, ki sta se uspešno vrnila na delo.

Odločitev o razkritju diagnoze

Ena izmed prvih dilem, s katerimi se srečujejo bolniki z MS, je razkritje diagnoze delodajalcu. Patricia Bitenc, diplomirana medicinska sestra, zaposlena na nevrološki kliniki, se je odločila za odkritost, saj je svoje delo začela tam, kjer se tudi zdravi. To ji je omogočilo odprto komunikacijo s sodelavci in bolniki. V drugem delovnem okolju pa bi se morda odločila drugače.

Podobno je ravnal Marko Ozmec, ki je bil zaposlen kot svetovalec za gradbene materiale in je diagnozo razkril že na zaposlitvenem razgovoru. Ker je podjetje že imelo zaposlenega z isto boleznijo, je bil sprejem veliko lažji, kar mu je dalo dodatno zaupanje.

Izzivi in prilagoditve na delovnem mestu

Med najpogostejšimi izzivi bolnikov z MS sta utrujenost in občasna izguba koncentracije. Patricia navaja, da se utrujenost pri njej ni pojavila takoj, temveč šele po dveh letih. Sprva je utrujenost pripisovala pomanjkanju spanja in preveliki športni aktivnosti, potem pa je ta postala tako huda, da je potrebovala popoldanski počitek. Pomembno ji je bilo, da si je po potrebi vzela krajše odmore, kar ji je pomagalo pri obvladovanju simptomov. Drugače pa zaradi bolezni nima prilagojenih delovnih pogojev.

Marko, ki je delal v trgovini z gradbenimi materiali, je zaradi fizičnih omejitev dobil prilagojene delovne pogoje, saj je najbolj trpel zaradi nezmožnosti dvigovanja težkih bremen, težav z ravnotežjem in utrujenosti. Tako so mu delovni čas skrajšali na 25 ur tedensko, poleg tega pa je imel v pisarni ležalnik za krajši počitek, kar mu je omogočilo tudi večjo produktivnost.

Kakšna je vloga delodajalca in sodelavcev

Ključno je sodelovanje in zaupanje med delodajalcem in bolnikom. Oba sogovornika poudarjata pomen razumevanja delodajalca in sodelavcev. Patricia je imela pozitivno izkušnjo, saj so jo sodelavci podprli in ji pomagali pri organizaciji dela. Podobno je Marko v trgovini doživel podporo sodelavcev, ki so mu pomagali pri fizično zahtevnejših nalogah.

Kljub temu mnogi delodajalci bolezni ne razumejo v celoti, kar lahko vodi do predsodkov in omejenih možnosti za zaposlovanje bolnikov z MS. Ob tem Patricia poudari, da bi z razumevanjem bolezni vsak delodajalec lahko prišel naproti bolniku z MS pri opravljanju dela. »Velikokrat slišim, da delodajalec nima posluha za pacientove težave. Prav tako ne prilagodi dela bolnikom in ga ne premesti na drugo delovišče, čeprav bi bilo mogoče. Prav tako ne poskrbi za primerno delovno okolje in včasih celo ne razume odsotnosti pacienta z dela,« še doda Patricia.

Marko je trenutno iskalec nove zaposlitve in se spopada z diskriminacijo, saj se zaradi nasičenosti trga dela podjetja raje odločajo za zdrave ljudi, kot pa za ljudi z boleznijo.

Kako lahko delodajalec izboljša kakovost dela

Patricia je s sodelavkami uvedla rotacijo delovnih mest, da bi zmanjšala stres in utrujenost, kar ji je omogočilo boljše obvladovanje simptomov. Marko pa je s prilagoditvijo urnika izboljšal svojo vzdržljivost in zmanjšal obremenitev. »Najbolj si želim, da bi delodajalci razumeli, da se zaposleni z multiplo sklerozo od tri- do štirikrat hitreje utrudi kot zdrav človek, saj mora vložiti ogromno več truda, da opravi delo enako kakovostno in enako hitro kot zdrav sodelavec,« pravi Marko ter doda, da bi si želel, da bi zaposlene z MS premestili na lažje delovno mesto.

Ob upoštevanju individualnih potreb bolnikov lahko delodajalci znatno izboljšajo kakovost dela in zadovoljstvo zaposlenih z MS. Med ključne ukrepe sodijo:

• omogočanje fleksibilnega ali skrajšanega delovnega časa,
• uvajanje pogostejših odmorov,
• komunikacija z zaposlenimi,
• prilagoditev delovnega okolja (primerna osvetlitev, temperatura, ergonomski pogoji),
• možnost prehoda na lažja delovna mesta,
• opremo delovnega mesta s tehničnimi pripomočki,
• uporabo ergonomskih pripomočkov za delo.

Priročnik za lažje vključevanje in vrnitev na delo

Izkušnje bolnikov z MS kažejo, da je s pravimi prilagoditvami in podporo delodajalca mogoče ohraniti delovno aktivnost. Ključni dejavniki za uspešno vključevanje na delo so prilagojen delovni čas, možnost počitka in razumevanje sodelavcev. Odkrit pogovor med zaposlenimi in delodajalci lahko vodi do boljšega delovnega ozračja ter večje vključenosti bolnikov z MS v delovno okolje. Da bi olajšali ta proces, so pri Novartisu v sodelovanju s strokovnjaki razvili priročnik Delamo z multiplo, ki bolnikom nudi ključne informacije o prilagoditvah in vračanju na delo. Vodnik ni namenjen le bolnikom, temveč tudi delodajalcem, saj jih ozavešča o možnostih prilagoditev in s tem prispeva k višjemu odstotku delovno aktivnih bolnikov.

_{Naročnik oglasa: Novartis Pharma Services Inc. podružnica v Sloveniji}