Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France
Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA
Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani.
Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv.
V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja
Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji.
Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji.
Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor.
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine.
V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran
Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti.
Neveljaven email naslov
