Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju.
Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi.
Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal.
Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi.
V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni.
Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev.
Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji.
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji.
Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji.
Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču.
S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec
Neveljaven email naslov
