Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj se miši in podgane oziroma glodavci, ki v mestih zaradi izobilja hrane že stoletja sobivajo s človekom, »spravijo« celo na električno napeljavo avtomobila? Zadnji takšen primer prihaja s koprske tržnice. Zato smo se tokrat pozanimali, ali se je število glodavcev na koprskem in drugod v slovenski Istri morda nesorazmerno povečalo. Zanimalo nas je tudi, kaj morajo glede omejevanja števila "urbanih škodljivcev" narediti strokovne službe in kaj lahko glede tega naredi vsak posameznik.
Kakšne barve so primerne za označevanje cestnih ovir, se tokrat sprašujemo v oddaji Na rešetu. V Kopru in okolici so se namreč pojavile betonske ovire za dodatno zaščito pešcev na prehodih - po domače »panettoni«, ker po obliki spominjajo na milanski božični kolač , ki so izmenično pobarvane v črno in oranžno barvo. Nekaj poslušalcev nas je opozorilo, da so predvsem črne ovire ponoči slabo vidne in zato nevarne. Odgovore smo poiskali na ministrstvu za infrastrukturo in na koprski mestni upravi. In ker se v zadnjem času po spletu širijo oglasi, ki voznike vabijo k nakupu naprav za pravočasno odkrivanje radarjev, nas je zanimalo, kaj glede tega pravi zakonodaja.
V oddaji Na rešetu smo se pozanimali, kako je urejen nadzor nad ločevanjem odpadkov v nekaterih primorskih občinah. Kazen za nepravilno odložene odpadke je namreč lahko od 200 evrov za posameznika pa do 1400 evrov za pravne osebe. Na rešetu smo med drugim preverili, koliko kazni so do zdaj izrekli. Zanimalo nas je tudi, v katerih primerih je kaznovanje zaradi odlaganja odpadkov sploh učinkovito.
V tokratni oddaji Na rešetu govorimo o težavah najemnikov stanovanj znotraj Kobilarne Lipica. To so nekdanji in zdajšnji zaposleni, ki živijo v neustreznih prostorih. V Kobilarni, ki je upravljavec, odgovarjajo, da so za stanovanja vedno skrbeli, a da se država kot lastnica nikoli ni odločila za temeljito obnovo. Pozanimali pa smo se tudi, zakaj je garažno hišo pod Osnovno šolo Koper prevzela koprska Komunala.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so novogoriški policisti in kriminalisti preiskovali štiri rope in štiri drzne tatvine. Ob tem opozarjajo, da je vsak rop nevaren za vse udeležence. Leta 2011 se je rop pošte v Kresnicah pri Litiji končal s smrtjo zaposlene. Kako je torej najbolje ravnati, če smo kot kupci ali stranke udeleženi v ropu? In kaj naj v primeru ropa naredijo zaposleni? Predvsem je potrebno ohraniti mirno kri. Naše življenje je v vsakem primeru vredno več od kateregakoli zneska v blagajni, v oddaji Na rešetu med drugim pojasnjuje komandir policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić.
Ste že kdaj bili jezni, ko je kar naenkrat zmanjkalo električne energije, vi pa ste si morda prav takrat sušili lase? Informacije o načrtovanih odklopih električne energije, ki nam jih posreduje Elektro Primorska, sicer redno objavljamo tudi na Radiu Koper. Vendar pa smo o teh odklopih lahko obveščeni tudi na druge načine. Kako, pa boste med drugim izvedeli v tokratni oddaji.
V prejšnji oddaji Na rešetu smo govorili o goljufijah, na katere lahko naletimo pri spletnem nakupovanju. Po podatkih statističnega urada v Sloveniji je prek interneta letos kupovala kar tretjina oseb, starih od 16 do 74 let, nakupi pa so bili povprečno vredni od 100 do skoraj 500 evrov. Varno nakupovanje na spletu je torej še kako pomembno. Lea Širok se je zato pri Romani Javornik, vodji Evropskega potrošniškega centra v Sloveniji, podrobneje pozanimala, kako se kot kupci lahko zaščitimo pri goljufijah, povezanih s spletnim nakupovanjem. Če pa do tega pride, opozarja naša sogovornica, mora prvi korak narediti kupec.
Ste že slišali za spletno stran Zumzi.com? Gre za spletno trgovino, ki kupce nagovarja, naj rezervirajo najboljše storitve po najnižjih cenah. Tu ponujajo denimo spletni tečaj italijanščine za začetnike, ki vas bo namesto 69 evrov stal le šest evrov. A pozor. Tržni inšpektorat opozarja potrošnike, naj preko spletnega portala zumzi.com ne kupujejo in ne naročajo storitev. Nobeno od podjetij, za katera Zumzi.com ponuja kupone s popusti, temu tujemu podjetju ni dalo soglasja. Gre torej za spretno spletno goljufijo. Več o tem, pa v oddaji.
V zadnjem času po socialnih omrežjih kroži obvestilo, ki je povezano z varnostjo uporabe bančne kartice. Neimenovani avtorji te vsebine trdijo, da se ob morebitnem »prisilnem dvigu« denarja na bankomatu pred tatovi lahko zaščitimo tako, da pin kodo vtipkamo v obratnem vrstnem redu. To pa naj bi sprožilo alarm na policiji. Za oddajo Na rešetu smo se za pojasnila obrnili na več bank, odzvala pa se je Banka Koper. Kot so nam povedali, gre za lažno obvestilo. Ob tej priložnosti pa se je Lea Širok pri direktorju marketinga in komuniciranja v Banki Koper Igorju Radoviču pozanimala, kakšna so osnovna pravila varne rabe kartic, ki jih najdemo tudi na spletnih straneh bank.
Potem ko je lani v veljavo stopil nov Energetski zakon, so prenehali veljati vsi pravilniki in podzakonski akti s tega področja. To je tudi glavni razlog, da so na Ministrstvu za infrastrukturo sprejeli nov, spremenjen Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. Mnenja in razlage predstavljamo v oddaji Na rešetu, v kateri boste slišali še, da so zaradi novega pravilnika Novogoričani ogorčeni, medtem ko se prebivalci Lucije vse bolj glasno pritožujejo tudi zaradi previsokih cen daljinskega ogrevanja.
V Uradu informacijskega pooblaščenca opažajo porast uporabe sistemov GPS, ki omogočajo sledenje vozilom, osebam in predmetom. Na Informacijskega pooblaščenca se obračajo številna podjetja in inštitucije, ki jih zanima uporaba GPS naprav. S kakšnimi konkretnimi vprašanji in dilemami se soočajo, bomo vprašali državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov Matjaža Dreva. Oddajo na rešetu pripravlja Tjaša Škamperle.
Bodeča ograja na slovensko-hrvaški meji je vse daljša. Preprečevala naj bi nenadzorovan vstop beguncev v Slovenijo. Kako pa bo ograja, ki ima namesto bodic ostra rezila, vplivala na življenje prostoživečih in domačih živali, se sprašuje naša poslušalka Lojzka iz Semedele. Poslušalko iz okolice Pirana pa zanima, kako je z uporabo infrastrukture Elektra Primorske za druge namene. Denimo, za vzpostavljanje spletnih povezav v odročnih krajih, kjer so že postavljeni električni drogovi in bi jih lahko uporabili tudi za napeljavo spletnega omrežja. Pa še najceneje in najhitreje bi bilo. A so s tem težave, pravi naša poslušalka iz okolice Pirana.
Neveljaven email naslov
