Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bodo uglasbeno božično skrivnost predstavili pevci, ki pojejo v katedrali v Wellsu v Veliki Britaniji. Wells Cathedral Choir oobstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. A danes večinoma pojejo posebej, kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo tudi skupaj. V zboru sicer poje še 12 odraslih pevcev. Od leta 2005 ga vodi Matthew Owens, zbor na orglah spremlja Jeremy Cole. (Foto: David Iliff)
Za današnji praznik smo izbrali božične pesmi slovenskih in tujih skladateljev, ki jih bosta izvedla Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Pevci so na enem od svojih koncertov nastopili skupaj s triom Eroika in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla zapeli nekaj najbolj priljubljenih božičnih pesmi: Adeste fideles - Hitite kristjani Johna Francisa Wadea, šlezijsko tradicionalno božično pesem O Tannenbaum, Mendelssohnovo Hark! The Herald Angels Sing, slovensko ljudsko Tam stoji pa hlevček, Rajske strune Valentina Štolcerja, slovensko ljudsko Kaj se vam zdi, Glej zvezdice božje Leopolda Belarja in Sveto noč Franza Gruberja.
Kantato Skok čez rob sveta je na besedilo Milana Dekleve napisal Aldo Kumar. Vokalno instrumentalno delo je nastalo ob 40 - letnici Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Pevci so delo premierno izvedli na slavnostnem koncertu, ob njih pa je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha nastopil še Komorni orkester RTV Slovenija ter recitatorja Tanja Žagar in Martin Petrovčič.
5. decembra bo življenjski jubilej, 80 let, praznoval akademik Niko Grafenauer. Pesnik, esejist, kritik, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec je za svoje delo prejel vrsto nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za literarni opus leta 1997 in Župančičevo nagrado za življenjsko delo leta 2014. Njegova otroška in mladinska poezija je igriva in iskriva, pogosto tudi humorna, polna nenavadnih besednih zvez in pretiravanj. Pritegnila je tudi več slovenskih skladateljev, ki so pesnikovim besedam nadeli še glasbeno podobo. Danes bomo najprej slišali štiri skladbe, ki jih je na pesniško misel Nika Grafenauerja ustvaril skladatelj Peter Šavli: Ples, Duša, Svoboda in Zemljevid, potem pa še kantato Stara Ljubljana Janija Goloba.
Tokrat nam bo glasbeno družbo delal Novozelandski mladinski zbor Tower. V njem prepevajo pevci in pevke z Nove Zelandije, stari med 18 in 25 let. Ustanovljen je bil leta 1979, v dolgem obdobju svojega delovanja pa je dosegel velik uspeh na mednarodnih tekmovanjih, koncertih in prireditvah. Poleg tega pa del zborovih dejavnosti oblikujejo in bogatijo krajše in daljše turneje po vsem svetu. Pred leti je zbor v okviru turneje po Evropi in Aziji dvakrat koncertiral tudi v Sloveniji. Tokrat vam bomo predstavili utrinke z zgoščenke, ki so nastali leta 2004 pod vodstvom dirigentke Karen Grylls.
V oddaji predstavljamo glasbo kanadskega skladatelja Donalda Patriquina. V njegovem opusu so zborovska, sakralna in instrumentalna dela, klavirski koncert, samospevi, baletna glasba in glasba za gledališče. Za zbor je priredil tudi vrsto ljudskih pesmi držav sveta, veliko je pisal tudi za otroške in mladinske zbore. Danes bomo slišali njegovo World music suite - Suito glasb sveta št. 1, ki jo je napisal po naročilu Otroškega pevskega zbora Toronto. V njej je za zbor s spremljavo klavirja in drugih inštrumentov priredil pesmi, ki izvirajo iz Avstralije, Finske, Irske, Češke, Kanade in iz afro-ameriškega duhovnega izročila.
Za oddajo smo izbrali Mašo v D-duru, op. 86 češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Delo bo izvedel Mladinski pevski zbor Hösel, ki ga je leta 1989 v nemškem Ratingenu ustanovil kantor evangeličanske cerkve v mestnem predelu Hösel, Toralf Hildebrandt. V zboru od leta 2007 prepevajo le dečki, zato se je preimenoval v Deški pevski zbor Hösel. Na njegovem repertoarju so skladbe od renesanse do sodobnosti, zborovodja pa poseben poudarek daje delom, ki so pisana za zbor in orgle.Tudi Dvořák je leta 1887 Mašo v D – duru najprej napisal za manjši zbor, soliste in orgle, šele nekaj let zatem je dodal spremljavo simfoničnega orkestra. Zbor bo izvedel različico z orglami.
V oddaji bo na sporedu glasba Bojana Glavine. Skladatelj je za otroške glasove napisal veliko skladb, ki jih mladi pevci radi izvajajo na svojih nastopih. Danes bomo poslušali skladbe, ki jih je ustvaril v sodelovanju z novogoriško pesnico Vido Mokrin Pauer. Ta je leta 2011 v zbirki za naslovom Živ, živ živalice izdala prikupne samopodobe živalskih mladičev. Pesmi predstavljajo pevci Pevskega zbora Osnovne šole Frana Erjavca Nova Gorica pod vodstvom zborovodkinje Milene Prinčič in ob klavirski spremljavi Andreje Konjedic.
V oddaji predstavljamo glasbo, ki jo je za mlade glasove napisal Jakob Jež. Njegove skladbe iz suit Živali, Igre, Delo in Slavje izvajajo slovenski mladinski in otroški zbori iz Ljubljane, Maribora, Šenčurja, Zagorja, Polhovega Gradca, Dekanov, Trebnjega in Ajdovščine.
Oddajo namenjamo glasbi Jakoba Ježa. Skladatelj je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko skladb. Tudi poklicno je bil vrsto let povezan z mladimi. Kot pedagog je poučeval na ljubljanski glasbeni šoli in nižji gimnaziji, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter nazadnje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Za današnjo oddajo smo izbrali cikel skladb, ki jih je napisal za mlade pevce na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.
Oddajo namenjamo glasbi Lojzeta Lebiča. Najprej bomo poslušali njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, ki jo je skladatelj namenil ženskemu ali mladinskemu zboru. V njej je v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. Za mladinski ali ženski zbor je skladatelj napisal tudi skladbo Urok. V njej se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. Za skladbo Upanje je uglasbil dve pesmi, v katerih središču je pomlad, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen, življenjsko prerajanje, skupni imenovalec teh pa je upanje. V skladbi Čas pa Lebič razmišlja o minljivosti in neskončnosti časa.
Oddajo namenjamo slovenskim narodnim pesmim, ki jih je za zborovske sestave priredil Emil Adamič. Skladatelj je konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja deloval kot vsestranski kulturni delavec, bil je pevec, učitelj, zborovodja, tudi glasbeni pisec. V njegovem opusu je največ zborovskih skladb, teh je napisal več kot tisoč. Med njimi so številne tudi slovenske narodne pesmi, ki jim je nadel novo zvočno podobo. Mnoge ostajajo na koncertnih sporedih različnih zborov še danes.
Neveljaven email naslov
