Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
Z dopisnico iz Londona Nino Kojima smo se pogovarjali o »post-brexitovskem sindromu«, ki je zajel državo in njene predstavnike po nepričakovanem izidu referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, in o tem, zakaj imajo povsod po svetu tako radi britanske turiste.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čeprav se je življenje v soboto ob obisku predsednika Putina življenje v Sloveniji skoraj ustavilo in smo zaprli pol Slovenije so ruski mediji ta obisk komaj zaznali, že dan po njem pa kot da ga ni bilo. Veliko več pozornosti kot Putinu je te dni namenjeno ruskim športnikom, med katerimi mnogi nekaj dni pred začetkom Olimpijskih iger sploh ne vedo, ali bodo šli v Rio.
V nemško prestolnico smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v zadnjih dneh poročala večinoma o tragičnih dogodkih v Nemčiji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?
V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.
V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Neveljaven email naslov