Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Stopar, Moskva

25.10.2011


Vladimir Putin, predsednik za vedno? (foto: World Economic Forum)

Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra.  In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?

Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite  v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.

Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.

“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,

protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.

Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.

V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.

Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.


18. vzporednik

783 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Andrej Stopar, Moskva

25.10.2011


Vladimir Putin, predsednik za vedno? (foto: World Economic Forum)

Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra.  In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?

Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite  v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.

Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.

“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,

protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.

Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.

V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.

Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.


18.12.2018

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.


11.12.2018

Ledena dežela Jakutija - temperature med -49 in -71 stopinj Celzija

V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.


27.11.2018

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.


20.11.2018

Polona Fijavz, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


13.11.2018

V starem Egiptu so mumificirali tudi mačke

Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.


06.11.2018

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.


30.10.2018

Edvard Žitnik, ZDA

Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.


23.10.2018

Luka Robida, Bruselj

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.10.2018

Davidi proti Goljatom

Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.


09.10.2018

Tanja Borčič Bernard

Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.


02.10.2018

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.09.2018

Karmen Švegl, Carigrad

S Karmen Švegl se je Aleš Smrekar pogovarjal o tem, da:


18.09.2018

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.


11.09.2018

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.


04.09.2018

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.08.2018

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.


21.08.2018

Erika Štular, Bruselj

Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.


14.08.2018

Edvard Žitnik, ZDA

Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:


07.08.2018

Tanja Borčič Bernard, Hrvaška

Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.


31.07.2018

Janko Petrovec, Rim

Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


Stran 15 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov