Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Neveljaven email naslov