Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tudi Rusija se pripravlja na parlamentarne volitve. In tudi tam bodo, tako kot pri nas in na Hrvaškem, 4. decembra. In če naj bi bilo bistvo vsakih volitev izbira med različnimi opcijami, je rusko javnost, predvsem pa opozicijo, razburila napoved predsednika Dmitrija Medvedjeva in premierja Vladimirja Putina, da bosta na prihajajočih volitvah (spet) zamenjala vlogi. Se ruske volitve res spreminjajo v farso?
Moskovski dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar ocenjuje, da so prizadevanja politične elite v Rusiji so v tem trenutku usmerjena predvsem v prepričevanje javnosti, da imajo volitve svoj namen in pomen, da ne gre za vnaprej dogovorjene scenarije in da imajo volivci dejansko možnosti izbire.
Že pogled na seznam strank, pripuščenih k volitvam, vzbuja sum, da so Enotna in Pravična Rusija, komunisti, liberalni demokrati Žirinovskega, neznani Patrioti Rusije ter liberalno usmerjeni Jabolko in Desna zadeva, res izbira celotnega spektra državljanov največje države na svetu. Pisana zunajparlamentarna opozicija je prepričana, da ne.
“Želimo vrnitev pravih volitev. Kar obstaja, je prevara, farsa, norčevanje, zavajanje in manipulacija. Predsednika so imenovali dosmrtno in temu nasprotujemo. Želimo, da bi bila Rusija uspešna evropska država in ne nekakšen Bizantinski imperij, v katerem ljudje zgolj kradejo”,
protestira eden od voditeljev neregistrirane Stranke za občo svobodo. Poudarek je na “neregistrirane”, saj je zakon, ki določa registracijo stranke, sploh pa udeležbo na volitvah, zelo strog.
Posledice so takšne kot so. Zaradi strahu pred drobljenjem politične scene in neobvladljivostjo parlamenta, sestavljenega iz množice majhnih strank, po volitvah 4. decembra v ruski dumi najverjetneje ne bo več kot štirih, kvečjemu petih strank.
V Rusiji zato vlada precejšnja predvolilna apatija, še dodatno je začinjena s strahom pred novim valom gospodarske krize. Volitve očitno zanimajo le politike, uradnike, katerih mandati so vezani nanje, in poslovneže, katerih posli so odvisni od razmerij moči posameznikov. Ter peščice, ki se, skupaj z opozicijskimi voditelji, razburja na ulicah, vihti zastave, transparente in vzklika protivladna gesla.
Protestno je bil v Moskvi obarvan že konec prejšnjega tedna, na včerajšnjem shodu privržencev organizacije Druga Rusija v središču ruske prestolnice pa so policisti aretirali vsaj 20 protestnikov, ker mestne oblasti demonstracije niso dovolile.Vsa tovrstna zborovanja so predvsem dokaz, kako malo ljudi volitve sploh zanimajo.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Neveljaven email naslov